Stari trg 1963/64 – 3. razred z Marijo Benčina
To je eden izmed zadnjih razredov na razredni stopnji, ki jih je učila učiteljica Marija Benčina. Leta 1964 je pouk od prvega do petega razreda še potekal v nekdanji ljudski šoli, kjer je danes Občina Loška dolina. Slika je nastala na šolskem vrtu.
Marija, njeni bližnji in prijatelji so jo klicali Mimi, je bila sestra zdravnice Pavle Jerina – Lah, po kateri je nosila ime slovenska vojna partizanska bolnica Pavla, ki je med 2. svetovno vojno delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu. Pavla je bila njena upraviteljica do konca vojne.
1946 Notranjska – Tone Hace III.
Prišlo je urednikovo elektronsko sporočilo.
»Našel sem še eno Hacetovo sliko.«
»Kaj naj z njo? Sem že vse napisala, kar sem vedela.«
»Ampak je lepa.«
»Prav, no. Pa pripravi. Si bom že kaj izmislila.«
Prispevek o Tonetu Hacetu je bil res dolg. In da se ne bi ponavljali, bom tule napisala nekaj anekdot. Zbrane so v knjigi Milene Ožbolt z naslovom Andrejeva stopinja. Knjiga je izšla leta 2004 pri založbi Kmečki glas. Zbrala jih je Milena. Z njenim dovoljenjem sem anekdote »poslovenila«. V knjigi so zapisane v narečju.
1860 Rakek – Čuvajnice
Vzdolžni profil proge z označenimi čuvajnicami
Pred 160 leti je bila tehnologija železniškega prometa manj razvita, zato je bilo potrebno večje število osebja, ki so nadzirali vožnjo vlakov in stanje proge ter progo varovali. Zato so bile ob važnejših objektih čuvajnice, naseljene s čuvaji, ki so skrbeli za varnost proge in prometa.
Cerknica 1981/82 – 8. a razred
Zadnja slika 8.a razreda leta 1981/82 iz osnovnošolskega obdobja. Tokrat slikani na šolskem vrtu. Še nekaj naših spominov.
– Bili smo razred, ki je znal sodelovati in si medsebojno pomagati. Tako so se popoldan dogajale medsebojne inštrukcije.
– Narediti smo morali predstavitev znane slovenske osebnosti, slovenske flavtistke Irene Grafenauer. Napisali smo o njej vse, kar smo pač izvedeli. Sošolec, ki je zelo lepo risal, pa je ustvaril še njeno sliko.
– Pri razrednem pouku smo se učenci vsako šolsko uro selili iz kabineta v kabinet. Z nami je potoval tudi razredni dnevnik. Za to opravilo je skrbela s strani razredničarke določena učenka. Razredničarka je cenila to vestno opravljanje zadolžitve, zato ji je ob koncu šolskega leta podelila pisno pohvalo.
1933 Cerknica – Ban Marušič na obisku
Na govorniškem odru pred današnjo knjižnico je ban Drago Marušič. Ban je Cerknico obiskal leta 1933 vsaj dvakrat. Prvič je se udeležil prve tekme koscev na Cerkniškem jezeru, ki jo je pripravilo Društvo kmetskih fantov in deklet. To je bilo 17. septembra.
Petindvajsetega septembra si je ogledal poplavljene kraje na Notranjskem in Dolenjskem. Pripeljal se je po stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico. Od tam je pot nadaljeval v Ribnico in naprej v Dobrepolje. Tam je pristojnim izročil 5.000 din za poplavljence v Strugah, ki so bile najbolj prizadete. Kraja samega ni obiskal zaradi slabih prometnih poti. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.
1903 Rakek – Stric Pepi
1967 Maribor – Pen friend*, latinščina in esperanto*
Ne vem, kje sem dobila naslov dekleta na sliki. Nekaj se mi sanja, da je bila zadaj profesorica angleščine, ki nas je morda hotela dodatno motivirati za učenje, ampak čisto mogoče je prišel iz časopisa, od kakšne sošolke ali iz propagandne kampanje.
Moji dopisni prijateljici iz Finske je bilo ime Irma Tornquist ali mogoče Törnquist ali celo Thörnquist. Dopisovali sva si kaki dve leti in si v pismih pripovedovali o šoli, domačem kraju in trenutnih zanimivostih, ki so se nama dogajale, a se seveda nikoli nisva srečali ali vsaj slišali.
1957 Begunje – Izlet v Postojnsko jamo (2)
Z užitkom sem prebrala spomine gospe Milene na njen izlet v Postojnsko jamo. Ob tem so tudi meni privreli na plano spomini na naš šolski izlet v drugem razredu OŠ v Begunjah pri Cerknici.
(O tem izletu je sicer že pisala Marta Hren 18. 6. 2015, zato ne bom ponavljala podatkov, ki jih je navedla že ona.)
1941 Pudob – Razglednica z znamko
Na sliki je vasica Pudob. O njej smo že veliko pisali. Je naselje v Občini Loška dolina, ki leži ob Velikem Obrhu. Tu se je rodila, živi in ustvarja akademska slikarka Stanislava Sluga – Pudobska. Zraven stare cerkve stoji tudi več kot 100 let stara vaška lipa. Cerkev sv. Jakoba v Pudobu stoji neposredno nad potokom. Ob največji znani povodnji leta 1851 jo je zalila voda in v notranjosti segala kar 2,85 m visoko.
1965 Cerknica – Ptičji pogreb
Zgodilo se je, da sta iz ene zgodbe nastali dve. Prva je ta v uvodu. Urednik strani Stareslike je želel ob mojem prispevku objaviti staro fotografijo otrok, ki se igrajo na cesti. Iskal jo je točno pol leta. Pač, v tistih časih so vsakdanje dogodke, kot je bila otroška igra, fotografirali hudo poredko. A kdor vztraja …
Stare slike 