1925 Markovec – Pol slike in dolga pesem
Da bi na Starih slikah objavili samo pol fotografije, se še ni zgodilo – tokrat je prvič. Taka kot je, je nalepljena v enem od albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike in pograbila sem jo za objavo, prepričana da gre za del tamburaškega ansambla, ki ga je vodil Anton Avsec starejši pred vojno. Izkazalo se je, da ni tako in nihče ni nikogar prepoznal. Razen planka v ozadju – ta nastopa na vsaj še eni fotografiji in tam sem sklepala, da gre za skedenj pri eni od dveh markovških gostiln, kjer je rad fotografiral Cene Bavec.
Begunje 1977/78 – 4. razred
Janez Petrič je bil razrednik 4. razreda v šolskem letu 1977/78 v osnovni šoli Begunje, ob kateri so se tudi slikali.
Med odmori pa le nismo vedno divjali naokrog. Znali smo se tudi umiriti in obsedeti za mizami. Pa spet niso bili učitelji zadovoljni. Imeli smo karte za tarok in med odmorom tako zagnano igrali, da sploh nismo slišali zvonca, ki je oznanil konec odmora. Prav tako ni nihče opazil učitelja, ki je prišel v razred. Ta je brez besed prvega učenca, ki mu je prišel na doseg roke, potegnil ven na hodnik. Tu ga ni čakala pohvala, ampak par klofut okrog ušes. Nato se je vrnil v razred in začel s poukom.
Eno sošolko so si nekoč fantje malo privoščili. Doživela pa je tak šok, da je v strahu odskočila dobesedno na naslon stola, ga prevrnila in ob tem tudi sama padla po tleh. Razlog je bil en majhen pajek.
1900 Cerknica – Bragi in Iduna
1930 Vrhnika – Mož, ki je postal legenda
Ob pregledovanju neobjavljenih slik iz albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike me je ta dobesedno poklicala, kot te včasih s knjižnih polic pokliče neznana knjiga, ne da bi človek slutil čemu in kaj mu želi odkriti. Sliko sem izbrala za pisanje prispevka, ne da bi vedela karkoli o njej. Ko sem jo pokazala dvema starejšima Vrhničanoma pa sta takoj prepoznala Viktorja Kraševca, Malnarjevega – moža, ki je postal legenda.
Ker je Franci Strle o njem napisal knjigo, sem pomislila, kako zlahka bom naredila prispevek, a sem imela težave, ker je v njej toliko pomembnega, da sem hotela prepisati vse. Težko je bilo izbrati le nekaj ključnih točk iz življenja tega tako posebnega moža.
1926 Rakek – Očetovo vojaško potepanje
Mladi Mirko Juvančič, rojen leta 1905 v napredni železniški družini, se je že v mladih letih vključil v vrste Sokolov, in sicer Sokolsko društvo Unec – Rakek (zgoraj sta sliki iz Sokolske izkaznice). Ta miselnost ga je spremljala vse življenje. Tako ga najdemo po drugi svetovni vojni v vrstah TVD Partizan Rakek. To miselnost je prenesel tudi na svoje otroke. Na nabor je šel leta 1924. Leta 1926 pa je odšel na služenje rednega vojaškega roka. To je bilo v času Kraljevine SHS. Kraljevina SHS je nastala po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske 1. 12. 1918 z združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. Kraljevina SHS je obstajala do leta 1929, ko se je 3. 10. 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Točen kraj služenja žal ni točno določen, kajti tudi vojaška knjižica tu ni dovolj jasna. Po pripovedovanju očeta naj bi bilo nekje v zaledju Splita v okolici Posušja.
1930 Cerknica – Kmečka peč
Fotografija je iz albuma Jerneja Malovrha iz Cerknice. Na zadnji strani ni podatkov. Nekaj o njenem nastanku lahko ugotovimo kar s slike same. Na peči leži starojugoslovanski vojak ali žandar. Videti je kot zrel možakar, kar pomeni, da ni na dopustu s služenja vojnega roka. Podobne pručke so bile tudi pri nas, pa tudi skrinje. Skoraj gotovo je, da je fotografija nastala nekje v naših krajih.
1922 Cerknica – Quo vadis? 10. del
1935 Zagreb – Kongres mesarskih obrtnikov
Begunje 1976/77 – 3. razred
V šolskem letu 1976/77 so se učenci 3. razreda slikali na šolskem igrišču za šolo. Zato tokrat vidimo šolo z zadnje strani. Razredničarka je bila Rozalija Škrlj. Kdor je doživel pionirske čase, bo takoj opazil na sliki nekaj učencev, pokritih s pionirskimi kapicami in zavezanimi ruticami za vratom. Zato lahko sklepamo, da so se slikali na dan proslave ob kakšnem prazniku. Mogoče ob 25. maju dnevu mladosti.
Bili smo živahneži. Med odmori je bilo zelo težko sedeti pri miru. In kadar ti gre pri bežanju za nohte, si pač pomagaš z vsemi možnimi prijemi. Če ne gre drugače, se pa vrata zaprejo in jih tiščiš na vso moč zaprte pred napadalci. Ker pa tudi oni ne popuščajo, sledi neizbežno. Pametni vedno popusti in tokrat so bila to vrata. Vse skupaj se je “snelo s pantov”.
1922 Cerknica – Quo vadis? 9. del
Latinski naslov romana Quo vadis izvira iz legende. Sv. Peter je na begu iz Rima pred Neronovim preganjanjem srečal Jezusa (na sliki) in ga vprašal: »Quo vadis, domine?« (Kam greš, gospod?) Le ta pa mu je odgovoril: »Grem v Rim, da me ponovno križajo, ker ti bežiš in zapuščaš moje ovce!« Peter zbere pogum in se vrne v Rim. Tam so ga ujeli, mučili in križali z glavo navzdol leta 67.






