1951 Dolenja vas – Otroški voziček
Fotografija je nastala pred Klammerjevo hišo v Dolenji vasi. Tu je bila pred drugo svetovno vojno njihova trgovina in gostilna, ki je bila po vojni nacionalizirana in s tem prešla pod upravljanje Kmetijske zadruge. Ali je v tem letu že delovala, ni znano, predvidevam da ne, ker nad vrati ni table z napisom Kmetijska zadruga, ki je bila tam, ko je le ta obratovala. Izložbe in vhodna vrata so zaprte z železnimi roletami, s katerimi so zaprte še danes, saj trgovine tam ni več. Po sencah sodeč je bilo popoldan, po oblačilih pa najbrž nedelja ali kakšen praznik. Vse osebe s slike vežejo sorodstvene vezi in so negovali lepo navado, da so se ob nedeljah medsebojno obiskovali.
1960 Novi Kot – Koroščeva domačija
Neko lepo sončno nedeljo sta teto Pepco in strica Jakoba obiskali Pepcini nečakinji Irena Mohar por. Lampreht in Marija Mohar. Irena jima je takrat prvič predstavila moža Toneta. Po dolgem klepetu in dobrem kosilu sta se pražnje oblekla in na hišnem pragu pozirala Tonetu. Stric ni mogel iz svoje kože, kljub beli srajci in boljšim hlačam se je obul gumijaste škornje, ki so ga spremljali povsod.
1958/59 Stari trg – 2. razred
Nisem povsem prepričan, a se mi zdi, da je ta slika nastala na koncu prvega razreda letnikov 1950. Siguren pa nisem zato, ker zadnjega pol leta nismo imeli samo ene “tršice”, ampak se jih je nekaj menjalo, ker smo med zimskimi počitnicami ostali brez naše stalne “tršice”.
No, mogoče pa je slika že iz drugega razreda, ko nam je bila dodeljena učiteljica Marija Levec, nekaj časa, ko je bila v bolnišnici, pa jo je nadomeščala Benčinova.
Prav zaradi Benčinove se ob tej sliki vedno spomnim dne, ko je bil vpis v šolo.
1945 Gorenje Otave – Alojzija Purkart
Na sliki je Alojzija Purkart (Bertoncelj), ki se je v času NOB kot partizanka pridružila Cankarjevemu bataljonu in bila borka v Dražgoški bitki. Po njej se je pridružila XIV. diviziji, v kateri je bila bolničarka do osvoboditve.
Po vojni je s svojima otrokoma živela v Kranju in bila zaposlena v bombažni predilnici IBI. Ko je našemu očetu Antonu Purkartu umrla žena, naša mama, se je z njim poročila in sprejela vlogo nadomestne mame štirim sirotam ter se iz Kranja preselila v Gorenje Otave.
1959 Velike Bloke – Lojzetova družina
1978 Cerknica – Brestove zlate odbojkarice
Na fotografiji je ZLATA Brestova ženska odbojkarska ekipa po eni od mnogih zmag na tradicionalni športni prireditvi, Lesariadi, ki so jih vsako leto prirejala lesnopredelovalna podjetja na področju celotne Slovenije.
Prva na levi je Danica Modic, za njo Romana Janežič, pred njo Magda Mesojedec, sledi Marica Muha, za njo Magda Skuk, nato Lidija Štrukelj, moški za njo je navdušeni navijač Ivan Najger, pred njim v objemu s še bolj navdušenim navijačem Janezom Lavrenčičem sta Zvonka Ješelnik in Iva Zigmund in na koncu ponosni član moške odbojkarske ekipe Ljubo Ule. V čepečem položaju pred Lavrenčičem je Anica Čenčur, kapetanke Brestove odbojkarske ekipe, Erne Žunič pa žal na fotografiji ni.
1957 Cerknica – Gasilska parada (4)
Cerkniški gasilci so v nedeljo, 7. 7. 1957, praznovali sedemdesetletnico prostovoljnega gasilskega društva.
Na proslavljanje obletnice so se pripravljali že nekaj mesecev prej, tako, da so svečanosti 7. julija 1957 potekale nemoteno. Najprej so že dopoldne gasilci pri tovarni Brest prikazali gasilsko vajo, po vaji so se postavili v vrsto pred kulturnim domom in poslušali govor, nakar so paradirali po Cerknici.
Ob tej priložnosti je Jože Žnidaršič posnel tudi pričujočo fotografijo, ki prikazuje mlade gasilce pred štalco na Mali gasi.
Ob petnajstletnici ustanovitve Trgovskega podjetja Škocjan Rakek (ustanovljenega leta 1954), ki se je leta 1966 z vključitvijo gostinstva preimenovalo v Trgovsko-gostinsko podjetje Škocjan Rakek, so se zaposleni zbrali v kinodvorani v Cerknici in slovesno obeležili ta jubilej. Kar veliko uspehov so dosegli v teh petnajstih letih.
1935 Rakek – Maškarada
Čeprav nekateri trdijo, da na Rakeku nikoli ni bilo organizirane maškarade pa pisni, ustni in fotografski viri to trditev ovržejo mimogrede.
Na pričujočem dokumentu je obračun izdatkov maškarade, ki je bila 3. marca 1935. Dokaj pozno, letos bo še kasneje – 5. marca. Neko leto je bil pustni torek 8. februarja in je bilo prav neprijetno, da se za kulturni praznik mačkore okrog afnajo, na kulturo se pa pozablja. Še slabše je bilo, ko je bil pust na 8. marca. Je bila cela Slovenija polna mačkor – enih in drugih.
Stare slike 