1908 Zagorje – Spomin na očeta
Na sliki je prvi z leve Alojzij Domicelj st., medtem ko obeh žensk nisem prepoznal. Fotografija je nastala v Zagorju pri Pivki, takrat še z nazivom Zagorje na Pivki. Alojzij oziroma Alojz ima na sliki okrog šestinšestdeset let. Fotograf ga je posnel še z dvema spremljevalkama na vaški poti, na glavi ima klobuk melono, v desni roki pa sprehajalno palico. Je pražnje oblečen po takratni modi, prav tako obe spremljevalki. Njihova oblačila so za današnji čas zanimiva, saj je slika nastala pred sto desetimi leti. V ozadju je viden del cerkve sv. Helene.
1944 Logatec – V uniformi
1959 Begunje – O telefonu
1961 Babno Polje – Olga in Jože pri obhajilu
Na sliki sta Olga in Jože, najmlajša otroka od Ivanovih iz Bukovice tik po prejetem prvem obhajilu. Kot je navada in se spodobi, so ju nadvse praznično oblekli in okrasili z dišečimi belimi nageljni in asparagusom. Otroka sta pred fotografom – najbrž na povelje – z ganljivo pobožnostjo sklenila roke k molitvi, vsa prevzeta od svečanega dogodka. Prizorišče je nekje ob zidu pri cerkvi sv. Miklavža na Babnem Polju, fotograf pa prav mogoče Jože Žnidaršič, a ni za to nobenega dokaza. Zadaj se vidijo Požarišča in Jurčev grič, še prej pa babnopoljske gmajne na vzhodni strani kotline oziroma polja.
Cerknica 1976/77 – 8. b razred
1940 Bloška planota – Jože Čampa, stražar z Blok
Ne prav natančna slika je portret Jožeta Čampe iz njegove knjige Na mrtvi straži, Roman z Bloške planote, najdaljši slovenski pokrajinski povesti (4 knjige, 1400 strani), ki jo je končal leta 1980. S tem izrednim delom je vnesel Bloke na zemljevid slovenskih literarnih pokrajin. Prav je, da se ohranja spomin na avtorja, katerega namen je bil rešiti pozabe “starinsko patino nekdanje ljudske govorice.” Od tod verjetno naslov “Na mrtvi straži”, ker želi ohraniti spomin na vse kmečko iz časa, ki je nepovratno minilo.
Letnica nastanka fotografije je določena približno; tedaj se je pisatelj vrnil iz Beograda v Ljubljano.
Potni list svojega starega očeta hrani Tone Vesel na Babnem Polju. Janez Vesel je potreboval ta dokument, ko je pred vojno kot gozdni delavec potoval za delom v Francijo, podobno kot so dolga desetletja potovali mnogi drugi možje in fantje iz Gorskega Kotarja in Loške doline.
Obrazec je izpisan v dveh jezikih in dveh pisavah: srbsko in francosko, v latinici in cirilici. Kako komplicirano.
1932 Planina – Vilharjeva rojstna hiša
Ko sem prvič uzrla hišo na sliki, se mi je zdela tako znana. Samo nisem vedela, kam bi jo postavila. Prepričana, da gre za trgovino Alojzija Milavca, sem iskala podatke v tej smeri. Dolgo časa. Potem mi je pa šinilo, da je to vendarle Vilharjeva rojstna hiša. Kot naročen se je pri meni oglasil gospod Brane Fatur, ki je odhajal v Planino na proslavo ob Vilharjevem rojstnem dnevu. Dala sem mu sliko in ga prosila, naj povpraša tam navzoče, ali je to res. In bilo je.
1940 Unec ali Rakek – Veselo pred gostilno
Pred gostilno se je zbrala vesela družba. Kje je bilo, ne morem ugotoviti; mogoče bi k lokaciji kaj pomagali tabli: na desni zgoraj je možno prebrati FRANC… in spodaj GOST… Levo od tega napisa je verjetno raklamna tabla za pivo, kjer bi se dalo prebrati ...mon-pivo.
Posnetek je nastal verjetno poleti leta 1940 na Uncu ali Rakeku, ko sta Lucija Ileršič in Franc Perko že redno družila in se julija 1941 tudi poročila. Na fotografiji je še Lucijin polbrat Matija Bajt s soprogo in Lucijin bratranec Franc Ileršič z izvoljenko Jožefo.





