1962 Markovec – Mlinsko kolo v Belem malnu
Del mlina “Bel maln”, Slavko Petrič, Markovec 28 piše na fotografiji iz Slovenskega etnološkega muzeja, ki jo je leta 1962 posnela Fanči Šarf. Posnetek je narejen z mostu pred mlinom, čigava je hiša v ozadju pred pobočjem Racne gore pa nisem še ugotovila.
1933 Jeršanovo – Žetev
Župnija Sv. Trojica na Blokah zajema 20 vasi in zaselkov, kjer danes živi okoli 250 prebivalcev. Največ, nekaj čez 1000 ljudi, je imela Trojiška fara okoli leta 1900. Ena od Trojiških vasi je Jeršanovo. Štiri hiše so bile od nekdaj tam: Mihovi, Stričevi, Rotovi in Tagorenji. V zadnjem času so domačini napravili tudi dve novi hiši tako, da jih je danes šest.
Dekleta na Jeršanovem so bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, tako kot drugje, rada pred fotografom. Zanimivo je, da so si za slikanje izbrale njivo zrelega žita in pokazale, kako jim gre od rok eno najvažnejših kmečkih opravil – žetev.
1971 Rakek – NK Rakek vs. Olimpija
1913 Markovec – Dva fanta
Na sliki sta vrstnika: na levi Janez Janežič – Renkoč iz Markovca in desno Matija Petrič – Okolišev, rojen leta 1894, z Vrhnike. Slika je nastala pred prvo svetovno vojno, ko sta bila oba še samska. Kdo je napravil sliko in kje, žal ne moremo ugotoviti, tudi ne ob kakšni priložnosti sta se fotografirala. Fotograf ju je posedel v travo pred gosto grmovje, ki (še) ni ozelenelo.
Oba pa sta prav kmalu postala avstro-ogrska vojaka v prvi svetovni vojni, prav tako kot Matevž Mlakar s Knežje Njive – Lohnetov oče.
Lohnetov oče so pripovedovali, da so na štelungo ob začetku vojne najprej vpoklicali fante rojene leta 1894 kot prvo rezervo. Matija Petrič na sliki desno, je že bil eden izmed njih, prav tako pa najbrž tudi Janez Janežič in Matevž Mlakar.
1966 Begunje – Stari pevci z Menišije
Kdo so možakarji na sliki in kje so fotografirani, verjetno mladi rod Meniševcev ne bi vedel. Pevce sem prepoznala, kraja fotografije pa ne. Ko sem sliko pokazala Ivanu Intiharju – Zimcu iz Begunj, je izstrelil kot iz topa: “Fotografirani so pred hišo gospe Snegulke De Toni, na Zavrtih v Begunjah pri Cerknici. Še sedaj se spomnim, kako natančno smo na Žagi obrezovali smrekove hlode za to brunarico”.
1970 Rakek – Nogometni klub Rakek
1940 Velike Bloke – Bloški mornar
Rudolf Škrabec – Malizjev iz Velikih Blok, rojen 1919, je bil eden od osmih Malizjevih otrok. Po končani šoli v Novi vasi so ga dali v uk za mesarja k znanemu ljubljanskemu mesarju Krušiču. Mesarji so takrat opravljali vse faze dela z mesom, od zakola živine, priprave mesa in mesnih in suhomesnih izdelkov za prodajo. Pri Krušiču so že takrat delali tudi s konjskim mesom, kar je bilo za ljudi na Blokah in sicer na podeželju še nepojmljivo. Mesa konjev, plemenitih živali, preprosti ljudje takrat še niso jedli. Rudolf je leta pred drugo svetovno vojno služil vojaški rok pri Jugoslovanski kraljevi vojni mornarici kot mornar in od tam za spomin prinesel tudi to sliko.
1960 Bezuljak – Gasilni dom
Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Bezuljak so slikani sredi šestdesetih let pred novim gasilskim domom. Predsednik društva je bil Ludvik Hren – Antonov Ludve, poleg njega stoji najstarejši član Jože Hren – Kovačov.
1954 Dolenje Jezero – Z motorji na mostu
1935 Brno – Študentska izkaznica

Marjan je postal oktobra 1935 redni slušatelj Češke visoke tehniške šole v Brnu na Moravskem za področje strojništva, tekstilstva in papirništva (v nadaljevanju ČVTŠ). Na fotografiji v študentski izkaznici oziroma indeksu ima bruc Marjan na sebi obleko po takratni modi, pod ovratnikom srajce ima zavezano kravato. Skrbno je počesan. Sprejem na visoko tehniško šolo je bil zanj pomemben dogodek. V Ljubljani je zaključil Tehniško srednjo šolo strojne smeri, kar označuje tudi odtisnjeno besedilo povsem zgoraj desno (Absolvent průmyslové školy). Na levi je kolek za eno češko krono in žig dekanata oddelka za strojništvo in elektrotehniko ČVTŠ v Brnu. Pod fotografijo z žigom šole je slušateljev podpis, na desni spodaj pa podpis rektorja in dekana. Naziv visoke šole se začenja s “Češka”, v Brnu je namreč obstajala še od avstro-ogrskih časov dalje do konca druge svetovne vojne tudi Nemška visoka tehniška šola, kjer so poučevali v nemščini.
Pred drugo svetovno vojno je bilo strojništvo znotraj programov Univerze v Ljubljani bolj šibko zastopano. Na Tehniški fakulteti s strojno-elektrotehniškim oddelkom so lahko študenti študirali le v prvih štirih semestrih; študij pa so morali zaključiti v Zagrebu oziroma drugje v tujini [1].





