1971 Rakek – Vzdolžni profil proge
Na fotografiji je usek nekje med železniško postajo Rakek in Postojna. Takšen pogled, če odmislimo nosilec kablov, je verjetno že od samega začetka, ko so odprli progo Ljubljana – Trst.
1954 Dobec – Vaja bezovskih gasilcev
Gasilska vaja članov Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Bezuljak je bila v Dobcu pri studencu. Bezovski gasilci so kupili “novo” brizgalno na ročni pogon od cerkniških gasilcev v zgodnjih petdesetih letih.
Ker v Bezuljaku ni bilo nobenega močnega studenca, so brizgalno s konji odpeljali v Dobec, tam je bil studenec dovolj močan, da so lahko izvedli vajo.
1932 Begunje – Šolska kronika (5)
Fotografija Begunjske osnovne šole je nastala pred letom 1932, ko jo je v last dobil predhodnik Slovenskega šolskega muzeja. Šola je prav takšna, kot je bila ob otvoritvi. Opazil nisem nobene spremembe. Še ograja je enaka kot ob otvoritvi.
V šoli sem v petdesetih letih stanoval osem let. Takrat je bila še stala ta ograja, ki je bila čudovita za plezanje. Le špice na vrhu so strgale kakšen rokav. Šola je bila med vojno požgana, ograja pa je ostala skoraj nedotaknjena. Takrat nisem vedel, da je še iz Avstro-Ogrske.
1957 Rakek – Moj prvi
Plakat, kakršnega hrani tudi Tobačni muzej, se je desetletja skrival v skednju in zato tudi zgleda precej ubogo. Takšni plakati so bili za jugoslovanske razmere novost, saj prej ni bilo v navadi, da bi s plakati in oglasi reklamirali cigarete. Pa tudi ni bilo potrebe. Kadili smo skoraj vsi. Plakat ima še to posebnost, da je škatlica Filter 57 narisana narobe – s filtrom navzgor.
Cigareta spremlja človeka od davne zgodovine. Že v devetem stoletju so Maji in Azteki kadili tobak in druge opojne rastline. Sicer v religiozne namene, vendar … Casanova je bil med prvimi znanimi kadilci. Ime je dobila v Španiji in je sinonim za majhno cigaro. Množično kajenje se je začelo med reveži. Berači v Sevilli so pobirali ostanke cigar, jih zvijali v papir in kadili. Da ne bomo preveč dolgovezili, navada se je razširila bliskovito po svetu, kriv je pa Kolumb. Iz Amerike je, poleg krompirja, prinesel še druge koristne dobrine, kot so tobak in sifilis. Povsem je kajenje prevladalo po prvi svetovni vojni. Včasih je bilo kajenje frajersko, dan danes pa smo ponižani preganjani in razžaljeni. Hvala, Krištof!
1906 Begunje – Šolska kronika (4)
Tudi ta fotografija je bila že dalj časa v arhivu neobjavljenih fotografij Stareslike. Nisem mogel ugotoviti, kateri dogodek je ovekovečen na fotografiji, da bi sliko lahko predstavili bralcem.
Pri izboru fotografije za objavo begunjske Šolske kronike pa sem ugotovil:
- fotografija je bila glede na vsebino, tehniko, obliko in opremo izdelana pred 1. svetovno vojno,
- na fotografiji je svečanost, kakršne so še danes zelo redke, včasih pa so bile verjetno še bolj,
- na fotografiji je zagotovo begunjska šola.
Na podlagi tega ni težko uganiti, da je svečanost kar otvoritev šole.
1912 Cerknica – Ferdinand Juvanec
Fotografijo sem dobil že čisto na začetku, ko smo s stranjo Stareslike šele začeli. Rečeno mi je bilo, da je nastala v Cerknici, kje točno pa nismo ugotovili. In tako je ta fotografija čakala v arhivu Stareslike. Upam, da se bo oglasil kakšen bralec naših prispevkov, ki bo o sliki vedel kaj več, ali celo prepoznal kakšno osebo.
Grahovo 1975/76 – 6. razred
V šolskem letu 1975/76 so se učenci 6. razreda OŠ 11. maj Grahovo slikali na šolskem igrišču, poleg koša za košarko. V ozadju je viden spomenik in del šolske stavbe. Drevo v ozadju še ni ozelenelo, zato sklepam, da je fotografija nastala zgodaj spomladi leta 1976. Tudi učenke in učenci so večinoma oblečeni v jopice, puloverje in srajčke z dolgimi rokavi, dve učenki pa sta že v kratkih rokavih.
V razredu je bilo 14 deklic in 12 dečkov, 10 učencev je bilo iz Grahovega ostali pa so prihajali z Bločic, Bloške Police, Žerovnice, Lipsenja, Laz in Martinjaka. Zanimivo je, kako so se učenci razvrstili oz postavili pred fotografa – v prvi vrsti sedijo samo deklice, v tretji vrsti na klopi stojijo samo dečki, v drugi vrsti pa so 4 deklice in 5 dečkov ter razredničarka.
1939 Begunje – Šolska kronika (3)
Župnišče, stara šola, cerkev sv. Jerneja in lipa
Fotograf, ki je konec tridesetih let napravil to fotografijo, je bil Peter Naglič. Na teh straneh smo ga že predstavili in objavili več njegovih fotografij.
Od Jankotove gostilne do cerkve je bil drevored kostanjev. Spomladi sem iz njihovih vej izdeloval piščalke. V pomladnem brstenju je enostavno ločiti lubje od lesa in je tako idealen za izdelavo piščalk. Že v prvih razredih šole me je čudilo, da je v zvezi z izdelavo piščalk vedno omenjena le vrba ali leska, divjega kostanja pa ni nihče niti omenil.
1935 Hrastnik – S kajakom v Zagreb
V kajaku na fotografiji veslata Bogo Dekleva in moj oče Marjan Lavrenčič. Posneta je bila poleti 1935 pri Hrastniku, kjer je bila takrat za kajakaše najhujša točka na Savi. Bogo je bil bratranec mojega očeta, sin Albine, rojene Gartner, in Franclja Dekleve. Bogo in Marjan sta bila zelo dobra prijatelja.
Odločila sta se za izlet do Zagreba. Od kod sta izplula in kako dolgo je trajala vožnja mi ni znano. Zapomnil pa sem si, da je bilo to prav v času državnega prvenstva na divjih vodah. Oče mi je pripovedoval, da so jima gledalci burno ploskali in ju vzpodbujali. Dejansko sploh nista bila uradna tekmovalca, ampak le rekreativca, ki sta se spustila po isti progi. Če pozorno pogledamo sliko, vidimo nekaj gledalcev zadaj na bregu med obema veslačema.
1959 Begunje – Šolska kronika (2)
Vinko Toni je strica Jožeta Škrlja slikal na pragu Krznarjeve hiše ne preveč mrzlega, oblačnega februarskega dopoldneva leta 1959.
Stare slike 