1947 Logatec – 32 deklet, 1 moški in 2 konja
Ponovno smo v Logatcu, pri nekem kmetu. Slika je nastala nekaj dni kasneje, saj so dekleta v drugačnih oblačilih, s kratkimi rokavi, kar pomeni, da je bilo že topleje. Drevesa so še vedno v polnem cvetju. Dan je bil kot nalašč za poziranje. Izposodile so si fijakerja, konja in “šoferja” ter se nastavile fotografu, da bo slika ostala za spomin.
Preverjeno, nikamor se niso peljali, ne skupinsko ne posamično. Rekviziti so služili le za namene fotografiranja.
1935 Stari trg – Bavčeva razglednica
Stari trg pri Ložu, včasih pri Rakeku, je osrednje naselje v Loški dolini. Na tej razglednici je prikazano iz dveh zornih kotov.
Gornji del razglednice nam razkriva pogled z Ulake na hiše Starega trga. V daljavi se razbere tudi obris naselja Viševek, pa tudi Vrhniko se da razbrati tam daleč pod hribi. Čisto zadaj pa se nam riše golo pobočje Racne gore.
Spodnja fotografija pa nam pokaže pogled na Stari trg izpred Kovačéve. V ozadju, desno, se na vzpetini obrišejo razvaline Pustega gradu. Vzpetina na sredini, v ozadju, pa je Križna gora z romarsko cerkvijo sv. Križa na vrhu. Poraščena vzpetina skrajno levo pa je pobočje Ulake.
1947 Logatec – Na šolskem vrtu
Prišla je pomlad in vrtna opravila so v polnem cvetu, tako kot drevesa.
Slika je nastala poleg Logaškega gradu, za njim so grajski hlevi, za temi pa teče Logaščica.
1929 Rakek – Demšarjeva mesnica
Tale slika ni za vegetarijance in vegane, pa naj kar takoj prenehajo z branjem.
Ker so bili Demšarji tudi lovci, je mesnica okrašena s smrekovimi vejicami poleg “domačega” mesa pa visijo tudi kosi divjačine. Običajno ni bilo take gneče za pultom, ampak takrat je bil poseben trenutek, ki se je zapisal v zgodovino. Vsak na svoj način so pozirali.
Spominski list za Lavrič Marijo katera je iz ljubezni do domovine vdovam in sirotam v vojni padlih vojakov podarila dar.
Dar je prispevala Marija Lavrič iz Pudoba (1879 – 1951). Zbiranje darov je bilo organizirano preko vodstva razredne Ljudske šole v Iga vasi pri Ložu.
1940 Rakek – Srnjaček
Na sliki sta mesarski pomočnik v Demšarjevi mesnici in srnjaček, katerega imena se Milka ni spomnila. Verjetno se bo marsikdo vprašal, kako gredo skupaj ljubezen do živali, lovec in mesar, ampak kot se bo izkazalo, so prav kompatibilni.
Srnjačkovo mamo je ustrelil brezbrižni lovec. Vsi lovci vedo, kdaj ima srnjad mlade in prav tako so seznanjeni, da je takrat lovopust. Nekoga to očitno ni zanimalo in tako je mali srnjaček postal sirota. V gozdu ga je našel Ludvik Demšar, ki je bil tudi lovec in lastnik mesnice.
Srnjačka so lepo vzredili, ampak vzgojili ga pa niso preveč, saj je bil malo divji. Ker se je prosto sprehajal, je počel neumnosti. Ko so šle ženske od maše, se je zaganjal vanje in jim trgal nogavice. Kot smo že večkrat povedali, so bile nogavice drage kot žafran, zato so se pritoževale pri Ludviku.
1948 Cerknica – Prvomajski sprevod
Fotografija je delo neznanega avtorja in prikazuje prvomajski sprevod leta 1948 po Cerknici.
Sprevod, ki se pomika po Cesti 4. maja od zahoda proti glavnemu mostu, je bil namenjen praznovanju praznika dela. Prvi maj se proslavlja v spomin na demonstracije, ki so se odvijale leta 1886 v Chicagu. Takrat so delavci zahtevali osemurni delavnik. Policija je demonstracije krvavo zadušila.
Na dan prvega maja ali dan pred njim so zato množične manifestacije. Prvi maj je v mnogih državah prost dan. Pri nas v Sloveniji sta prosta celo dva dneva.
1951 Cerknica – Naša družina
Fotografija je nastala neke poletne nedelje leta 1951 pred našo hišo št. 130 na Mali gasi v Cerknici. Tega dne nas je namreč obiskal očetov gorenjski prijatelj iz Radovljice, sicer pa znani slovenski fotograf Slavko Vengar, ki nas je tudi fotografiral.
Postavili smo se levo od vhodnih vrat pred trodelno dvojno škatlasto okno s stekli furko. Oče je v naročju držal mojo sestro, jaz pa sem se postavil med starša.
Nekaj dni za tem fotografiranjem je po Mali gasi pripeljal tank naše takratne armade in zadel v pločnik naše hiše ter ga en kos odtrgal. To seveda ni bilo nič v primerjavi s tem, da nam je zdrobil hidrant vodovodne napeljave. Potem, ko je voda nekaj dni močila Malo gaso, so le povezali hišno vodovodno omrežje direktno na vodovodno omrežje Cerknice brez hidranta, ker se hidrantov ravno takrat ni dobilo, tako, da smo mnogo let lahko zapirali vodo v hiši le z ventilom v kleti. In ko je prepuščal tudi ta ventil, je vodovodni inštalater Vinko Zgonc zaprl dovod vode na Kostelinovem klancu, da je lahko zamenjal ventil.
1932 Rakek – Demšarji
Velika Demšarjeva družina je pozirala pred domačo hišo. Milka, ki je posodila sliko, je bila takrat še otrok v Dolenji vasi, njen mož Janez pa ima na tej sliki kakšnih osem let, zato ni vedela, kdo je fotografiral. Sklepamo lahko, da je bil to sosed Podobnik, ki je bil fotograf.
Razstava fotogafij Petra Nagliča
Razstava fotografij Petra Nagliča
V cerkniški knjižnici je bila od 26.2. do 28. 3. 2014 na ogled razstava fotografij Petra Nagliča. Razstavo je postavil Slovenski etnografski muzej, dopolnili pa smo jo s fotografijami iz naših krajev.
Pripravili smo tudi nekaj fotografij o razstavi sami:
Otvoritev
Pregled razstave
Razstavo v Cerknici smo pripravili v sodelovanju med Slovenskim etnografskim muzejem, Knjižnico Jožeta Udoviča in skupino Stareslike.
Stare slike 
