1970 Cerknica — Kraljeva kočija
O kočiji bi lahko pisal in pisal, saj jih je ogromno vrst, kot na primer: chaise, diližansa, faeton, gig, kupe, izvošček, landaver, zapravljivček itd. Tudi glede zanimivega vzmetenja kočij bi se lahko razpisal, pa glede njenega razvoja, pa od kje izhaja beseda kočija in tako naprej. Pa ne bom pisal o tem. Pisal bom o lastniku te kočije. Lastnik le-te je bil Boris Kralj.
več..
1948 Kozarišče – Teta iz Beograda
1960 Cerknica — Pocinov ovinek
Slika je nastala leta 1960. Fotograf je slikal iz prvega nadstropja Domicelove hiše. Vreme je bilo oblačno, saj ni videti nobene sence.
Brest je pričel urejati okolico pred tovarno v Cerknici. Najprej je bila porušena stara Brestova mehanične delavnica, ki so jo nekateri imenovali Šerkotova kasarna. V njej je bila pred drugo svetovno vojno orožniška komanda in orožniška kuhinja. Po vojni pa je bila, kot je zapisano, nekaj let Brestova mehanična delavnica.
več..
1935 Podcerkev – Na vasi
Z dopoldanskim soncem obsijan vsakdanjik je fotograf upodobil na razglednici. Do sedaj je to tretji motiv vasi Podcerkev (prvi, drugi), ki smo ga objavili na tej strani.
Na sredi vasi je postalo nekaj vaščanov. Zaskrbljujoč je njihov pogled na naraslo vodo Obrha, ki se je že približala najnižje ležeči Šišnikovi hiši in vaški leseni lopi za trebljenje žita. Fotografu je uspelo pritegniti le pogleda dveh vaščanov.
več..
1941 Cerknica — Trebča družina (3)
Neznani fotograf je spomladi leta 1941, tik pred začetkom druge svetovne vojne, slikal nekaj članov družine Kranjc, po domače Trebče družine iz Šembruna v Cerknici. Moji sorodniki so se postavili na vrt in pogledali v kamero. Na sliki manjkata moja strica Tone, ki je bil orožnik v Požarevcu in Ivan, ki je bil v železniški šoli v Ljubljani. Moja stara mati je še oblečena v črno, saj ji je pred letom dni umrl mož, moj stari oče.
več..
1930 Nadlesk – Terice lana (1)
1961 Cerknica — Na Mali gasi
1960 Knežja Njiva – Fantovske norčije
1980 Cerknica — Pismonoše
Štirje pismonoše so se sončnega zimskega dne leta 1980 zadaj za novo pošto nasmejali, ko je neznani fotograf zaklical “tiček” in nastala je ta fotografija.
V Brestovem obzorniku št. 151 z dne 30. 4. 1980 je bila objavljena ta slika štirih pismonoš z naslednjim podnapisom:
“Z dvema kolesoma, enim mopedom in fičkom vsak dan razvozijo poštne pošiljke v enaintrideset osrednjih vasi in zaselkov, ki jih ima na svojem območju pošta našega malega mesta. To store štirje raznašalci, od katerih Lojze že nad petindvajset let vestno opravlja svoje zahtevno delo”.
več..
1930 Stari trg – K solncu, svetlobi orel hiti
“Že tri tedne prej sem se veselil kdaj bo čas v Črnomelj….Ob uri me je že čakalo več bratov in smo šli proti Starem trgu. Ob 2 uri smo se vsedli na vozove, da se odpeljemo in še nismo bili na cesti, ko se nam je polomil voz. Poskačemo hitro dol in napravimo drugi voz. Potem se odpeljemo proti Rakeku. Veseli smo prepevali in komaj čakali, da pridemo na Rakek. …Ob 9 uri se odpeljemo proti Ljubljani. Bila je že noč, komaj smo čakali, da bi že videli Ljubljano. Ko vidim postajo sem kar gledal….Ko pridemo v Ljudski dom nas je peljal eden gor in je pokazal prostore za spati. Ponoči pa je bilo toliko podgan, da nismo mogli spat… Ob 5 uri smo se odpeljali proti Črnomlju. Gledali smo z vlaka Dolenjske vinograde v Novem mestu smo videli ob reki tudi velike lepe ribnjake.….Tam so nas slovesno sprejeli….Po kosilu je bila telovadna skušnja. Ob 1 uri so bile litanije po litanijah javna telovadba. Dež je padal skozi med telovadbo. Nastopil sem prvič….Iz Rakeka pa smo šli peš proti domu… Bog živi.” ja opisal dogajanje na Belokranjskem orlovskem taboru v Črnomlju 16.5.1921. Franc Lavrič iz Pudoba 31.
več..






