Na sliki sta kralj Aleksander I. in kraljica Marija iz zbirke Jerneja Malovrha. Sliki sta dve. Združili so ju v eno razglednico. Naslikal ju je Paul Grabwinkler (1880 -1946).
1930 Dolenje Poljane – Družba pred leseno hiško
Očarljiva slika iz zapuščine Alojza Tomca, ki je tudi sam na sliki – stoji zadnji desno. Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno na Dolenjih Poljanah, kar je na zadnji strani tudi zapisano:
Sp. Poljane 9. 11. 30 – okoli Martinovega torej.
Lesena hišica zasluži posebno pozornost, a kaj, ko ne vem niti čemu je služila. Čebelnjak ni, hlev tudi ne, za stanovanje ni videti primerna, saj še niso poznali glampingov in podobnih pogruntavščin. Še najbolj je videti namenjena shranjevanju dobrin – nekakšna kašča torej ali pa je preprosto skedniček ali senica. Ali pa se v notranjosti morda skriva pajšteba, sušilnica za sadje? Hiška ni videti ravno primerna za kurjenje ognja v njej, a kdo ve … Pod lesenim ohišjem in slamnato streho z nenavadnim dodatkom na slemenu je tesno narejen plank, pod njim, nekoliko umaknjene pod streho, pa so rante kot pri kozolcu, namenjene sušenju krme, koruze, graha, fižola ali česarkoli pač. Tudi izpod kapa strehe segata dve ranti, prikladni za obešanje česa težjega ali namestitev prečnih letev in sušenje nečesa – vsekakor sta tam z namenom. Zgornji trikotni del zgradbe ima odprtino, tesno zaslonjeno s plankom iz podolžnih desk. In stavbica ni videti stara, čeprav se je slama na strehi že nekoliko polegla. Je streho pokrival Petrušček iz Vrhnike ali kakšen starejši krovec?… Na desni strani je na steno prislonjena ranta ali ostrnica, na katero je eden od mož obesil suknjič in klobuk.
1927 Rakek – Ajznponarji
Del železniškega osebja na rakovški železniški postaji se je slikal pred vrtičkom. Pri najboljši volji ne morem ugotoviti, kjer bi ta vrtiček lahko bil. Iz starih razglednic je razvidno, da je bil vrt naprej od železniške postaje v smeri Ljubljana. Če bi slika nastala tam, potem je lokomotiva preblizu. Med tiri in vrtom je bilo vsaj štiri metre prostora. Kakorkoli že, prosti čas med vlaki so si krajšali s prijetnim opravilom in na ta način polepšali okolico postaje.
1963 Rakov Škocjan – Piknik
Fotografija je nastala na enem od piknikov v Rakovem Škocjanu. Tokratni sestavi bi lahko rekli »malo mešano«. Skupni imenovalec je »žlahta« Juvančič – staro in mlado.
Čas poletje 1963.
Vzrok, mogoče poroka Miljane in Jožeta, ali pa v pričakovanju veselega dogodka. Njuna hčerka Irma se je še skrivala v varnem zavetju mamice.
Na hlodih pred Okoliševo hišo, ovešeno z bogatimi reštami koruze in odprtimi vrati, je fotograf Alojz Tomec posedel praznično družbo Poljancev in prišlekov, dvanajst moških, dve ženski in štiri deklice. Koliko je hlodov ne bom štela, važno je, da jih je bilo dovolj, da so se moški udobno namestili. Otroci so se po njih igrali prej in potem …
1940 Rakek – Kjerkoli dobri veter veje …
Za to razglednico mi je neki amaterski zgodovinar dejal, da je iz leta 1905. To ne drži. Sokolski dom, ki so ga pričeli graditi leta 1905, je res dokončan. Na mali sliki levo je Steržajeva, po domače Povletova hiša, pred katero stoji korito za napajanje živine. V sredini je cerkev Srca Jezusovega, ki je bila blagoslovljena leta 1938, kar pomeni, da razglednica ni iz leta 1905. Desno je hiša, v kateri sta živela dva brata z materjo. Hišo so podrli leta 2000, ko so prenavljali in širili Postojnsko cesto. Ker je okolica cerkve že lepo urejena, sklepam, da je razglednica nastala leta 1940 ali kasneje. Prej pa skoraj ne.
Cerknica 1974/75 – 1. b razred
Razredničarka 1.b razreda je bila Marija Hlebec, ki je imela med učenci tudi svojo hčerko Radko. Kar petina otrok je bila iz Dolenje vasi. V šolo so pešačili, ko so bili malo večji, pa odvisno od vremenskih razmer, tudi kolesarili. Človek bi mislil, da so hodili vsaj skupaj. Ampak ne. Mogoče dve najboljši prijateljici še, ostali pa vsak po svoje. Pa saj ni moglo biti drugače, če pa se je Dolenja vas že od nekdaj delila na dva konca. Starejši, doljni konec vasi in novejši, zgornji konec vasi, oziroma dolenjski grad proti karlovškemu gradu. V starejšem delu so se bolj razumeli in si med seboj pomagali, v novejšem pa je že bil vsak bolj zase. In prav zaradi te razdeljenosti so tudi otroci capljali v šolo, kakor je pač naneslo.
1930 Velike Bloke – Trije Malizjevi
Družina Matije in Ivane Škrabec – Malizjevi iz Velikih Blok je bila ena od številnih, ki so se še pred 1. svetovno vojno ali kmalu po njej vrnili iz obljubljene dežele Amerike. Gregorjevi, Joškotovi, Lenčkovi, Korenovi, Ulčarjevi … vsi ti in še nekateri so na lastni koži občutili Ameriko, kjer naj bi se cedila med in mleko in naj bi dolarji kar sami padali v žepe. Resnica je bila mnogo trša. S pridnim delom, iznajdljivostjo in varčevanjem so po povratku preko velike luže mnogi res rešili zadolžena posestva, dokupili zemljo, nekateri celo odprli trgovino ali gostilno. Vsem se ni izšlo po sreči. Veliko jih je ostalo za vedno v Ameriki in so danes njihovi potomci del te nove domovine in le malo jih še vzdržuje stike z domovino njihovih prednikov.
1977 Cerknica – Novoletni nastop
Stare slike 