1900 Cerknica – Bragi in Iduna
Adam in Eva sta bila prva vzhodnoevropska predstavnika socializma. Nič nista imela, nekdo ju je neprestano nadzoroval, verjela pa sta, da živita v raju. Vendar na sliki nista prva zemeljska človeka, temveč Bragi in Iduna, junaka nordijske mitologije.
1930 Vrhnika – Mož, ki je postal legenda
Ob pregledovanju neobjavljenih slik iz albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike me je ta dobesedno poklicala, kot te včasih s knjižnih polic pokliče neznana knjiga, ne da bi človek slutil čemu in kaj mu želi odkriti. Sliko sem izbrala za pisanje prispevka, ne da bi vedela karkoli o njej. Ko sem jo pokazala dvema starejšima Vrhničanoma pa sta takoj prepoznala Viktorja Kraševca, Malnarjevega – moža, ki je postal legenda.
Ker je Franci Strle o njem napisal knjigo, sem pomislila, kako zlahka bom naredila prispevek, a sem imela težave, ker je v njej toliko pomembnega, da sem hotela prepisati vse. Težko je bilo izbrati le nekaj ključnih točk iz življenja tega tako posebnega moža.
1926 Rakek – Očetovo vojaško potepanje
Mladi Mirko Juvančič, rojen leta 1905 v napredni železniški družini, se je že v mladih letih vključil v vrste Sokolov, in sicer Sokolsko društvo Unec – Rakek (zgoraj sta sliki iz Sokolske izkaznice). Ta miselnost ga je spremljala vse življenje. Tako ga najdemo po drugi svetovni vojni v vrstah TVD Partizan Rakek. To miselnost je prenesel tudi na svoje otroke. Na nabor je šel leta 1924. Leta 1926 pa je odšel na služenje rednega vojaškega roka. To je bilo v času Kraljevine SHS. Kraljevina SHS je nastala po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske 1. 12. 1918 z združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. Kraljevina SHS je obstajala do leta 1929, ko se je 3. 10. 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Točen kraj služenja žal ni točno določen, kajti tudi vojaška knjižica tu ni dovolj jasna. Po pripovedovanju očeta naj bi bilo nekje v zaledju Splita v okolici Posušja.
1930 Cerknica – Kmečka peč
Fotografija je iz albuma Jerneja Malovrha iz Cerknice. Na zadnji strani ni podatkov. Nekaj o njenem nastanku lahko ugotovimo kar s slike same. Na peči leži starojugoslovanski vojak ali žandar. Videti je kot zrel možakar, kar pomeni, da ni na dopustu s služenja vojnega roka. Podobne pručke so bile tudi pri nas, pa tudi skrinje. Skoraj gotovo je, da je fotografija nastala nekje v naših krajih.
1922 Cerknica – Quo vadis? 10. del
Sv. Petra so križali na Vatikanskem griču. Tam sedaj stoji bazilika sv. Petra. Medtem ko pripravljajo njegov križ kaže v nebo rekoč: »Urbi et Orbi« kar pomeni mestu (Rimu) in svetu. Pred svojo smrtjo naj bi Peter namreč Rimu in svetu oznanil, da je Jezus vstal.
1935 Zagreb – Kongres mesarskih obrtnikov
Na fotografiji so udeleženci Kongresa mesarskih obrtnikov, ki je bil v Zagrebu 2. in 3. septembra 1935. Skrajno levo, s piko označen je Ivan Gregorič z Rakeka.
Begunje 1976/77 – 3. razred
V šolskem letu 1976/77 so se učenci 3. razreda slikali na šolskem igrišču za šolo. Zato tokrat vidimo šolo z zadnje strani. Razredničarka je bila Rozalija Škrlj. Kdor je doživel pionirske čase, bo takoj opazil na sliki nekaj učencev, pokritih s pionirskimi kapicami in zavezanimi ruticami za vratom. Zato lahko sklepamo, da so se slikali na dan proslave ob kakšnem prazniku. Mogoče ob 25. maju dnevu mladosti.
Bili smo živahneži. Med odmori je bilo zelo težko sedeti pri miru. In kadar ti gre pri bežanju za nohte, si pač pomagaš z vsemi možnimi prijemi. Če ne gre drugače, se pa vrata zaprejo in jih tiščiš na vso moč zaprte pred napadalci. Ker pa tudi oni ne popuščajo, sledi neizbežno. Pametni vedno popusti in tokrat so bila to vrata. Vse skupaj se je “snelo s pantov”.
1922 Cerknica – Quo vadis? 9. del
Latinski naslov romana Quo vadis izvira iz legende. Sv. Peter je na begu iz Rima pred Neronovim preganjanjem srečal Jezusa (na sliki) in ga vprašal: »Quo vadis, domine?« (Kam greš, gospod?) Le ta pa mu je odgovoril: »Grem v Rim, da me ponovno križajo, ker ti bežiš in zapuščaš moje ovce!« Peter zbere pogum in se vrne v Rim. Tam so ga ujeli, mučili in križali z glavo navzdol leta 67.
1922 Cerknica – Quo vadis? 8. del
Marcus in Ligija se sprehajata po posestvu na Siciliji.
1974 Brezje – Obletnica
Fotografija je nastala 28. julija 1974 ob praznovanju 70-letnice Alojza Kraševca. Slikan je s svojo ženo Marijo Kraševec.
Alojz se je rodil 29. 7. 1904 na Ulaki mami Heleni in očetu Frančišku Kraševec kot eden izmed 11 otrok. Dve sestri sta umrli še v otroških letih, tri brate pa sta vzeli obe vojni. Marija se je v družino osmih otrok rodila 2. 8. 1910 pri Pirmanih očetu Andreju in mami Hemi Zalar.
Velik del svojega otroštva sem preživela tam, na Gmajn’ci.
Stare slike 