Cerknica 1970/71 – 1. a razred
Razredničarka Jolanda Lah je v šolskem letu 1979/71 poučevala 1. a razred. Obiskovalo ga je 29 učencev, in sicer 11 deklic in kar 18 dečkov. Zvedavi in še malce nezaupljivi pogledi, nekateri z rahlim nasmehom. Dekleta v oblekicah, doma pletenih jopicah, mašnica v laseh, dokolenke, žabe, dolge hlače. Fantje klasika: hlače, srajca, puli, jopica ali pulover. Koko so prisrčni. Ponosni, da so že šolarji.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (17)
1905 Rusija – Grenadir in pešak
Sliko grenadirja in pešaka v mrzli ruski zimi je leta 1905 naslikal Wojciech Kossak. Bil je sin slikarja Juliusza Kossaka. Pod očetovim vplivom je postal priznan slikar zgodovinskih tem, ki so spodbujale Poljake k boju za neodvisnost. V letih pred prvo svetovno vojno je ustvaril številne slike o Napoleonovih vojnah in se osredotočil na leto 1812.
1945 Borovnica – Železniški viadukt (2)
Na velikonočni četrtek 10. aprila 1941 je odhajajoča jugoslovanska vojska razstrelila 7 kolon viadukta v dolžini blizu 200 m. Italijani, ki so počasi in previdno prodirali v državo, so prišli v Borovnico 13. aprila in se takoj lotili gradnje železne premostitve viadukta. Izdelava Roth-Waagnerjeve konstrukcije je trajala do 28. 6. 1941, kar je bil velik gradbeni podvig. Za okupatorja je bil tako pomemben, da je na otvoritev obnovljenega viadukta prišel celo minister za promet. Vlaki so zelo počasi spet vozili po viaduktu. Zaradi nenehnih partizanskih diverzij in nevarnosti zavezniških bombnih napadov so Nemci leta 1944 zgradili zasilno 3 km dolgo obvozno progo preko barjanske zajede. Ker je imel ta odsek zelo majhen obseg krivine in izreden vzpon, so vlaki potrebovali dovprežne lokomotive.
1940 Borovnica – Železniški viadukt (1)
Takšen je bil borovniški železniški viadukt še leta 1940. Dolg je bil 561 m, visok pa 38 m. Dvoetažni most je premoščal globoko zajedo Ljubljanskega barja med Krimom in Menišijo. Postavljen je bil na brano 4000 hrastovih pilotov, ki so nosili 24 zidanih stebrov iz rezanega podpeškega kamna. Med stebri je bilo v spodnji etaži 22, v zgornji pa 25 opečnatih blokov, na katerih je tekla dvotirna proga. Vsa gradnja brez cementa.
To je bil največji objekt na Južni železnici od Dunaja do Trsta in najimenitnejši v Evropi v tistem času. Stroški gradnje so bili okrog 2 milijona goldinarjev, porabili pa so 31.600 m3 obdelanih kamnitih blokov, 31.000 lomljenca in 5.000.000 opek. Za današnji čas nepredstavljiv gradbeni podvig z lesenimi odri brez pravih varovalnih ograj je terjal dosti nesreč, tudi smrtnih. Večino strokovnih del so opravili delavci iz Furlanije. Gradnja se je začela 1850, prvi vlak pa je zapeljal čez viadukt 27. 7. 1856. Ta dan je sedaj praznik Občine Borovnica, v njenem grbu in zastavi pa je upodobljen viadukt.
1963 Jugoslavija – Štabno ravnilo v drugo
Po objavi prispevka o štabnem ravnilu, ki sem ga z muko po nesreči našla, smo dobili slike še treh. Naj kaj napišem. Že pri prvem sem pregledala ves internet in napisala, kar sem našla. Doma imam sicer štiri knjige Vojne enciklopedije Jugoslavije, ki so bile rešene po gasilcu iz kontejnerja za star papir, ki ga zbirajo gasilci, da kaj zaslužijo. Knjiga s črko Š manjka.
1958 Kokrško sedlo – Vzpon do Zoisove koče
Fotografija je nastala poleti leta 1958 ali najkasneje leta 1959 pred Zoisovo kočo na Kokrškem sedlu. Takrat sem imela nekaj več kot štiri ali največ pet let. Spomini sčasoma zbledijo, vendar še pomnim, da je bil to zame pomemben dogodek. Na sliki je moj stric Uroš Domicelj, nečak Maksa Domicelja z Rakeka, v daljšem krilu njegova žena Ljubica – moja teta, sestra mojega očeta, njuna soseda Marjeta Grmič in jaz. Avtor fotografije ni znan.
1940 Unec – Mladi Sokoli, deca
Leta 1940 so se mladi Sokoli z Unca takole postavili v vrsto. Prvi je Janez Pavčič, zadnji pa brat Tineta Bombača, ki jih je treniral.
Janez Pavčič, rojen leta 1928 v Hraščah pri Postojni, je bil vsestranski športnik. Bil je prvi državni prvak v biatlonu leta 1965. Udeležil se je petih zimskih olimpijskih iger, leta 1956 v Cortini d’Ampezzo kot tekmovalec, potem pa kot trener in funkcionar, nazadnje leta 1984 v Sarajevu kot vodja tekaških prog. Prav v Sarajevu se je v nenavadnih okoliščinah srečal s švedskim kraljem in kraljico. Ko si je enkrat po vsakodnevnem urejanju tekaških prog tudi sam nadel tekaške smuči, je opazil, da za njim še nekdo teče. Ko je svoj tek končal, se je podal v improvizirane prostore svoje ekipe, da se preobleče. Čez čas je nekdo potrkal in prosil, če se lahko tu preobleče, vse ostalo je bilo zaprto in zaklenjeno. Na vratih je bil švedski kralj. Čez čas je ponovno potrkalo, vstopila je še švedska kraljica. Potem so si vsak v svojem kotu preoblačili prepotena oblačila.
Cerknica 1969/70 – 5. a razred
Z razredničarko Hedo Perovič se je v šolskem letu 1969/70 slikalo 26 učencev 5. a razreda. Razred je sestavljalo 14 deklet in 12 fantov. Velika večina je bila iz Cerknice, ter trije iz Dolenje vasi, dve dekleti iz Zelš in en učenec iz Dolenjega Jezera. Med njimi sta brata Jože in Srečo. Vidimo učenca, ki ima roko v mavcu. Je bil kriv nogomet, pretep ali kakšna druga “delovna” poškodba?
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (16)
1883 Firence – Dante in Beatrice
Dante in Beatrice je slika umetnika Henryja Holidaya iz leta 1883, ki je na ogled v umetniški galeriji Walker v Liverpoolu v Angliji. Velja za njegovo najpomembnejšo sliko. Je olje na platnu v velikosti 142,2 cm X 203,2 cm. Galerija jo je kupila leta 1884.
1959 Vrata – Prof. dr. France Habe (2)
Karlovica
Fotograf
Franc Habe se je v jamarstvu in krasoslovju uveljavil tudi kot fotograf.
To je bil eden izmed njegovih konjičkov, ki pa je mejil že na profesionalnost. To se je nanašalo še posebej na jamsko fotografijo. Zbirka njegovih strokovnih posnetkov iz jam, kapnikov, jamskih oblik, vode, njegovih reportažnih posnetkov o raziskovanju jam, jamarski tehniki, delu na terenu, dokumentarnih in tudi umetniških fotografij najbrž šteje nekaj deset tisoč slik in diapozitivov. In tudi tod ni delal sam in le zase, saj je vodil fotografski krožek, prirejal tečaje in seminarje za jamsko fotografijo in organiziral razstave ter fotografska tekmovanja.
V okviru jamarskega krožka na Rakovški šoli je bila ustanovljena tudi fotosekcija, v okviru katere sem bil včlanjen tudi sam. S tem so se začeli moji prvi koraki v fotografske skrivnosti. Med drugim sem sodeloval tudi v enem od zadnjih obiskov in slikanju Karlovice pred zaprtjem. V preteklosti poznamo ideje o zajezeritvi, pa spet popolni osušitvi jezera. Danes živi Cerkniško jezero novo življenje.
Stare slike 