1969 Prezid – Zimske sani
Na fotografiji vidimo zimske sani s konjsko vprego, kar je bilo pozimi edino prevozno sredstvo tistega časa. Na saneh sta Jakob in Ana Ješelnik ali Pužetova iz Novega Kota, ki je od Prezida, kamor se je hodilo predvsem v trgovino in na pošto, oddaljen le kakšne tri kilometre.
1950 Pula – Šavrinka Sofija Mihec (2)
Ko so Flegovi obnovili požgano domačijo in v svobodi ponovno zadihali s polnimi pljuči, je Sofija odpeljala svoja otroka na izlet v Pulo k sorodnikom. Đino (12 let) in Marija (5 let) sta se takrat prvič peljala z vlakom. Da jima bo ta izlet ostal v trajnem spominu, ju je Sofija odpeljala še k fotografu. Zelo lepo so oblečeni in simpatično koketirajo s fotoaparatom ali s fotografom, ne vem.
Cerknica 1968/69 – 4. a razred
Pisalo se je šolsko leto 1968/69 in 4.a razred je obiskovalo dvajset učencev, v katerem je bilo številčno razmerje kot neodločen športni rezultat 10:10. Vsaj na sliki je tako videti. Z njimi je razredničarka Vika Tornič.
Le kdo se je takrat obremenjeval s prihodnostjo? Nihče! Vsi nasmejani in brezskrbni. Se bomo že kasneje sekirali, ko bo čas za to.
1849 Planinska gora – Romarska pot
Mama si je vedno želela ob mali maši na Planinsko goro. Žalostno, toda resnično, še nikoli nisem bila tam. V resnici niti ne vem, kod se gre. In kot običajno, ko je šlo za romarske poti, je ni hotel nihče peljati. Potem je enkrat rekla mojemu nezakonskemu možu in on je to opravil z veseljem. V cerkev pa ni šel. Ta čas, ko je bila mama pri maši, je on nabiral gobe. Pa kako jih je bil vesel. Mama pa tudi. On je dobil gobe, mama pa podobico v spomin na obisk Planinske gore 8. septembra 2002.
1974 Fara – Bloški pevci
Prihodnje leto bo minilo 50 let od pričetka delovanja pevskega zbora, ki se je razvil v današnje Kulturno društvo Bloke. Konec leta 1971 je začel z vajami kot Sindikalni moški pevski zbor Novolit Nova vas, iz katerega izvira današnje petje na Blokah v Mešanem pevskem zboru in Ženski vokalni skupini Diva ter ples Folklorne skupine Kulturnega društva Bloke.
Začetki so bili skromni. Prva vaja je bila tako v tovarniški jedilnici ob dveh popoldne, takoj po šihtu. Harmonij je bil izposojen iz osnovne šole, pevovodjo Srđana Ribarovića pa je skomandiral France Plazar, takratni direktor Gramexa iz Ljubljane, v okviru katerega je takrat deloval Novolit. Tako se je začelo.
1950 Stari trg – Gledališka skupina
Fotografija, ki je pred vami, je prava potepinka. Nastala je okoli leta 1950, nato je za nekaj desetletij odšla v Ameriko v Cleveland, od koder se je pred leti vrnila nazaj v Slovenijo. Na njej je gledališka skupina iz Starega trga, ki se je, verjetno po eni od predstav, postavila pred neznanega fotografa. Vsi so oblečeni vlogam primerno, za kar se je tudi treba potruditi, dva v rokah držita svoja rekvizita, bridko sabljo in milo kitaro, ne manjkata pa niti nagelj niti cigaret špic.
1936 Trst – Šavrinka Sofija Mihec (1)
To elegantno dvajsetletno dekle je Sofija Mihec. Slikala se je v nekem tržaškem fotografskem ateljeju v času, ko je služila v Trstu pri bogati italijanski družini, katere gospodar je bil višji častnik na ladji. Ker je znala italijansko, se je v njihovem okolju hitro znašla. Delavno in iznajdljivo Slovenko so imeli radi in ji za delo dobro plačevali.
1964 Stari trg – Komedija Srečni dnevi
KUD heroja Iztoka Rakek je na oder Kulturnega doma Rakek postavil komedijo Srečni dnevi. Komedija je bila predstavljena na odrih po vsej bližnji in širši okolici in bila povsod toplo sprejeta.
Slika je nastala ob nastopu v Starem trgu leta 1964, ko so igralci obiskali spomenik NOB na Ulaki. Dramsko skupino so sestavljali Rakovški gimnazijci, pridružil se jim je njihov sošolec Matjaž Tanko, ki je stanoval v Pivki, obenem pa je obiskoval v tem času v Glasbeni šoli Rakek ure solo petja pri profesorici Boži Brecelj. Ona je tudi priskočila na pomoč ob zaključku vaj režiserju igre Metodu Arku. Sceno, (likovno opremo) naj bi zasnoval Alojz Egelj – Coc, tehnična pomoč (postavitve kulis, razsvetljava itd.) pa Miroslav Juvančič.
1928 Markovec, Beli malen – Most je zgrajen
Še pred zimo je gradbenikom uspelo dokončati most na novi cesti, ki varno pred poplavami povezuje Stari trg, Beli malen in Viševek in to z vsemi konopietami.
Kaj so konopiete? Po temeljitem terenskem povpraševanju je oče belmalenskega zeta pojasnil, da so to vse gradbene pritikline ob cesti: ograje, konfini, škarpe, nasutja in kar je še takega. Tu se vidi ograja mostu in kakih pet lepo izklesanih obcestnih kamnov, ki preprečujejo, da bi voz po nesreči zdrknil pod cesto.
Na levi se vidi Beli malen, ob njem stari most in njegove lepe štiri kamnite kolone. Čezenj, pred mlin in nato strmo v klanček vodi stara kolovozna pot. Krasna slika, ki poleg dveh mostov prikazuje še dovoz na belmalensko dvorišče, hišo z mlinom, katerega vhod je skrit za ograjo starega mostu, košček gospodarskih poslopij zadaj, na drugi strani novega mostu pa strehi Kodelove in Okoliševe hiše. Zima je pošteno pobelila prizor, a sneg je bil najbrž moker, saj so strehe že kopne, vodostaj v Obrhu pa razmeroma nizek.
Begunje 1963/64 – 4. razred, vozači ali hribci
4. razred Osnovne šole v Begunjah pri Cerknici je bil leta 1964 precej številčen, kajti že drugo leto zapored so se v navedeno osnovno šolo vključili tudi vozači ali zaničevalno “hribci”, kot so nas poimenovali sošolci iz Begunj in Cerknice. Zaradi teh zmerljivk nam je pogosto zavrela kri in smo se stepli. Jaz sem bila vedno prva in najhujša med pretepači, kot sem to bila že v prejšnji šoli in tako je bilo vedenje v spričevalu vedno ocenjeno s komaj štiri. Pretepala pa sem se tudi, če se je kdo spravil na mlajšega ali nebogljenega “hribca”. Tako smo pač funkcionirali še ne ukročeni hribci.
Stare slike 