Stari Kot – Cerkev sv. Frančiška Ksaverja (2)
Fotografij, ki bi pričale o življenju vasi Novi in Stari Kot pred vojno, je zelo malo, ker so ju italijanski okupatorji 29. julija 1942 med roško ofenzivo v celoti požgali, vse prebivalce pa odgnali v koncentracijsko taborišče na Rab. Tako je bilo območje popolnoma nenaseljeno. Tudi po povojnem času je fotografij malo, ker za to ni bilo časa. Ljudje so se bolj posvetili obnovi vasi. In ker starih slik ni, so objavljene sedanje.
1965 Beograd – Svečana obaveza
Beograd, Šolski bataljon veze v. p. 2143-14, 30. oktober 1965, stara kasarna na Dušanovcu. Urejeni in pripravljeni za svečano obavezo: fazani, čeprav ne več prav mladi, od leve: Jure Jaklič, tedaj je bil še študent arhitekture, Miloš Prosenc, slavist in Franc Perko, gozdar. Svečano obavezo smo položili v Šolskem centru veze na Banjici 30. oktobra 1965 dopoldne, še isti dan od 13. do 20. ure pa smo mladi vojaki dobili prvi redni izhod v mesto Beograd.
1980 Begunje – S polhanja
To polhanje je bilo leta 1980, enkrat proti koncu septembra. Takrat je bil lov na polhe odprt 25. septembra, kasneje pa so začetek spremenili na 1. oktober.
Cerknica 1974/75 – 6. a razred
V Cerknici pred osnovno šolo slikanih 32 učencev 6. a razreda. Z njimi je razrednik, učitelj fizike in matematike, Pavel Steržaj.
V razredu so številčno močno prevladovali fantje, saj jih je bilo kar enaindvajset. Medtem ko je bilo le enajst deklet. Le kdo bi vedel, če so bili fantje tudi glasnejši?
Stari Kot – Cerkev sv. Frančiška Ksaverja (1)
Ta lepa cerkev sv. Frančiška Ksaverja, obsijana s soncem, stoji na gričku ob cesti Lazec – Prezid nad Starim Kotom. Fotografija je čisto sveža, saj je bila posneta na čudovit jesenski dan dvanajstega oktobra 2018. Poizvedovala sem, da bi dobila staro fotografijo cerkve, pa nisem bila uspešna, morda nisem potrkala na prava vrata. Fotografij tega območja pred vojno in po vojni je zelo malo ohranjenih, ker sta bili obe vasi požgani do tal, po vojni pa so imeli ljudje delo z obnovo.
Požgane niti oropane niso bile le cerkev in tri kapelice – naša neprecenljiva kulturna dediščina.
1941 Polhov Gradec – Pozdrav sestri Malči Venturini
To razglednico Polhovega Gradca je moj oče 29. 8. 1941 poslal svoji edini sestri Malči, Matevževi iz Velikih Blok, ki se je malo prej primožila v Velike Lašče, in s katero je imel vse življenje posebno topel odnos. Pogosto sta si pisala. Podoba starega dela mesta ni dosti drugačna od današnje, zaradi svojega imena pa je omembe vreden 824 m visoki Sv. Lovrenc v ozadju, kamor se je oče tedaj povzpel in ga na sliki označil.
1942 Slovenija – Posojilo svobode
Obveznica pet odstotnega posojila svobode za 100 Lir je bila izdana konec leta 1942 in je merila 7,7 krat 4,7 cm. Osnutek je napravil arhitekt Vlasto Kopač, tiskali pa so jo v Tiskarni Tuma v Ljubljani.
1955 Postojna – Šolska malica
Nižja gimnazija Postojna, ki smo jo obiskovali iz našega področja, dokler ni zaživela na Rakeku osemletka. Malica ob glavnem odmoru. Ne vem, pred čigav objektiv smo se postavili na dvorišču za šolo, ki je bila takrat na Ljubljanski cesti, kjer je danes Ljudska univerza v Postojni.
Dobro se še spomnim, kako reda med dijaki med odmori niso delali profesorji, ti so se tiščali bolj v zbornici, red med dijaki je delal in nas preganjal sluga oziroma hišnik Polde. Nič mu ni bilo prav, karkoli smo med odmorom počeli, čeprav gotovo nismo bili angelčki.
1929 Loški Potok – Delavska knjižica
Novela obrtnega zakona iz leta 1859 je uvedla skoraj popolno obrtno svobodo, odpravila cehovski način proizvodnje, omogočila razvoj industrije in uvedla delovne knjižice. V prvi Jugoslaviji so bile določene z zakonom o zaščiti delavcev iz leta 1922 in so se imenovale delavske legitimacije. Zakon o obrteh jih je leta 1931 preimenoval v poslovne knjižice, s samostojnim zakonom pa so bile utemeljene leta 1938, ko je izšla uredba z zakonsko močjo o legitimacijah delavcev in nameščencev. Imele so status javne listine, ki je potrjevala identiteto delavca z vsemi potrebnimi osebnimi podatki, vključno s fotografijo.
1932 Beograd – Vojak v prestolnici
Moj oče Franc Perko (1910-1999), na desni, je služil vojsko v Beogradu od 1. novembra 1931 do 1. maja 1933, torej osemnajst mesecev. Na levi pa je eden od pitomcev vojaške šole.
Stare slike 