1924 Rakek – Pražarna
Posoda na sliki se imenuje pražilnik za kavo. Podobna je ponvi s pokrovom, ki ima luknjo, prav tako s pokrovom, skozi katero si nasul surovo kavo. Na štedilniku si potem odmaknil rinke in, kot piše v receptih, na rahlem ognju pražil kavo. Da pa se ni zažgala, si obračal ročico na zgornji strani, pritrjeno na lopatico v posodi, ki je mešala kavno zrnje.
Bilo je leto 1945 in Ludvik Strle, takrat star 19 let, se je meseca julija po triinpolletni kalvariji v italijanskih in nemških taboriščih vrnil v domače kraje. Še preden je prispel do doma, je bil že na Rakeku razporejen k Narodni zaščiti, ki je – oborožena – vzdrževala red, varovala prometne povezave in iskala skrivače.
Ludvik se je fotografiral nekaj mesecev pozneje, ko so pripadniki Narodne zaščite že imeli dostojne uniforme, niso pa še bili Ljudska milica in tudi plače še niso dobivali. Slika je nastala najbrž že po tistem, ko je opravil prvi tečaj Narodne zaščite v Radomljah.
Fotografiral ga je Franc Truden v Podcerkvi pred istim zidom, kjer je nastalo na desetine drugih njegovih slik, najbrž pred njegovo domačo hišo.
1965 Jugoslavija – Vžigalice
1938 Begunje – Zadružna žaga
Na sliki je zadružna žaga v Begunjah, ki jo je leta 1938 ustanovil Jože Kranjc – Kranjč iz Dobca. O tem smo že pisali.
1900 Rakek – Peresnica
Puščica iz devetnajstega stoletja je pripadala sestri Franca Gabrenje, ki je bil poročen s sestro mojega starega očeta in je zato prešla v mojo last. Narejena in kupljena je bila zagotovo pred letom 1900. Takrat so ji rekli peresnica, ker so v njej hranili peresa in nastavek, v katerega so le-ta peresa zataknili, jih pomakali v črnilo, narejeno iz sipinega črnila, ki je stalo na mizi v črnilniku in pisali z njimi. Še jaz sem v prvem razredu osnovne šole pisala s peresom. Je bil tak fajn občutek, ko si pero pomočil v črnilnik in prinesel do zvezka, tam je pa kapnila velika kaplja na list in naredila prav lepo packo. Praviloma sredi lista.
1915 Ravnik – Pozdrav iz Ravnika v Ameriko
Leta 1937 se je v Novem Kotu Anton Mavrin poročil s svojo nevesto Dorico. Bil je lep dogodek kot se spodobi in oba sta bila najbrž polna upanja in lepih načrtov kot vsi mladi ljudje. Za spomin na srečni dan sta se tudi fotografirala, oba resna in svečano opravljena, on kar se da možat, ona še vsa dekliška. On je oblekel moško obleko z belo srajco in metuljčkom, kar je bila gotovo redkost v teh krajih, ona pa v svetlo obleko z dolgim pajčolanom – šlajerjem ali šralom, ki ga čez čelo dopolnjuje diskreten venček. Obuta je v šulne s paščkom čez nart po tedanji modi in tudi njegovi čevlji so moderni in dobro zglancani. Na obleki imata pripeta šopka, posebno pozornost pa vzbuja nevestin šopek iz lilij, ki zagotovo niso bile sveže, pač pa mogoče svilene, a še najverjetneje spretno narejene iz krep papirja. Prav neverjetno je, kaj vse so znale narediti nekatere ženske samo iz nekaj krep paprirja in tanke žice. Brez lepil, samo s prsti in škarjami.
Tistega dne sta stopila na skupno življenjsko pot, ki pa ni bila z rožicami posuta – čakalo ju je trdo delo, povrh pa neizmerno gorje vojnega razdejanja, ki je njuno družino potisnilo na rob preživetja. A skromna, delovna in sposobna kot sta bila, sta premagala vse.
1945 Cerknica – Panorama požganega mesta (3)
Tretja slika vojnega ujetnika Hansa prikazuje predel Cerknice ob glavnem mostu. Voda, ki teče pod njim, se uradno imenuje Cerkniščica, a ji vsi rečemo kar Potok. Slikar se je namestil ob cesti, ki vodi v Dolenje Jezero, most je postavil diagonalno v sredino kompozicije, kot kontrapunkt pa je v ozadju razvrstil požgane hiše.
1897 Unec – Izjava Podžupanstva na Uncu
Zanimiva je pot našega gozda parcelna številka 1542 k. o. Unec. Okoli leta 1860 je parcelo od vaške skupnosti odkupil Janez Bajt, pa tega ni sprovedel v zemljiški knjigi. To je opravil šele leta 1898.
Zato je moral najprej dobiti o dejanskem odkupu izjavo Podžupanstva na Uncu. Pa to še ni bilo dovolj. Izjavo je moral odobriti še Deželni odbor za Kranjsko, šele nato je lahko Zemljiškoknjižni urad c. k. okrajne sodnije v Cerknici 14. aprila 1898 vknjižil lastništvo parcele 1542 k. o. Unec v lastništvo Bajt Janeza.
1936 ZDA in Le Havre – V Ameriko
Franc Gabrenja, brat Ivane Gabrenja, poročene Puntar, se je v Ameriki poročil s Koščakovo. Tudi slika je nastala tam. Imela sta 12 otrok. Domovino sta zapustila šele leta 1936.
Stare slike 