Obvestilo
V juniju 2014 je bila izdana knjiga Dr. Marije Makarovič, “Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne.” Avtorica je knjigo predstavila v Babnem Polju.
Dr. Marija Makarovič pa s tem dela ni zaključila. Še zbira pričevanja, zgodbe in dokumente, ki so povezani s to knjigo. Ker tega ni mogla objaviti, so pričevanja na voljo na posebni spletni strani http://babnopolje.wordpress.com.
1946 Rakek – Uradno potrdilo
Včasih je bilo treba le za državno službo, dan danes pa že skoraj za vsako – razen za parlament – predložiti ali potrdilo o nekaznovanosti ali potrdilo, da nisi v kazenskem postopku ali pa kar oboje.
Potrdilo o nekaznovanosti je izpis iz kazenske evidence, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje in izkazuje, ali je bil človek že kaznovan ali ne. Potrdilo, da nisi v kazenskem postopku, ki ga izdaja pristojno krajevno sodišče pa pove, če zoper osebo teče kazenski postopek. Mogoče bo kdaj komu prav prišlo.
1946 Rakek – Nabavna knjižica
Številka 1882 ni letnica izdaje knjižice. Je delovodna številka, torej zaporedna številka. Naproze so namreč ustanovili šele po drugi svetovni vojni.
1937 Francija – Ponosni na svoja kolesa
“S taprvimi plačami, takoj ko so mogli, so si moški v Franciji najprej kupili nove gvante, kolesa in ure. To jim je bilo zelo važno. Prihranili so si denar že kar v par tednih, saj je bila plača vsake štirinajst dni. Spomnim se pripovedovanja, da so se moj oče Ludvik, njegova dva brata in dva bratranca iz Kozarišč, Jefkena, potem vsi lepo zrihtali eno soboto, obrili (noben ni imel brade), oblekli v nove gvante, dali robček ali žepno urco v aržek in ponosno ogledovali eden drugega. Nikdar še niso bili tako lepo oblečeni kdaj prej.
Spucali so si tudi kolesa in šli v trg k slikarju, da pošljejo čimprej slike materam domov, da bodo videle, kako je sinom lepo v tujini. Slikali so se posamezno in skupaj v studiju, neki je stal, drugi sedel, al’ pa stali pri kolesu. To so vsi tako delali, se slikali kmalu po prihodu, ” se tisth časov spominja Milena.
Kaže, da so tudi naši trije kerlci na sliki storili enako.
1952 Medvode – Podčastniška gasilska šola
Miran Špicar, poveljnik Gasilske zveze Ljudske republike Slovenije, je na seji upravnega odbora, ki je bila 14. septembra 1950, poročal, da bo gasilska šola v Žireh pričela z delom 1. oktobra. Pripravljene so bile tri spalnice, ena učilnica in kopalnica. Program je trajal tri mesece.
1937 Francija – Kruh služili v tujih gozdovih
Danes dnevno srečujemo trume delavcev različnih narodnosti, ki si trdo služijo kruh v naših krajih, v naših podjetjih. Nemalokrat v za nas nesprejemljivih pogojih. Mnogi nanje pogledujejo zviška. Pa ni še tako dolgo tega, kar so tudi naši ljudje trumoma odhajali po kruh na tuje.
Župnik Hafner je leta 1926 v kroniko starotrške župnije zapisal: “Farani so večinoma kmetje, ki žive težko. Zemlje imajo malo in je slaba. Postranskega zaslužka je premalo. Vožnja na Rakek je slabo plačana. Zato hoče vse v tujino, mnogi so v Ameriki, Franciji, in drugje.”
Delavci na sliki so si kruh služili v francoskih gozdovih.
1954 Gornje Poljane – Na ohcet
Skupinska fotografija v skalovju je verjetno posneta pod cerkvijo sv. Andreja na Zgornjih Poljanah, torej pri skali, ki jo je po legendi oziroma eni od njenih variant sam sv. Andrej na rami prinesel na ta hrib.
Glede na veselo razpoloženje, prisotnega harmonikarja in napisa na ovitku filma lahko sklepamo, da je vzrok za veselo razpoloženje ohcet Matičnove Marice z Gornjih Poljan. Torej so na sliki razposajeni svatje in ker je fotografija nastala podnevi, je bolj verjetno, da jih je Vinko slikal na poti na Gornje Poljane.
1943 Rab – Lakota
Fotografijo smo dobili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Je del albuma Rab, ki ga je posnela italijanska vojska januarja 1943. Pod fotografijo je v albumu napis: ” Cucine per internati nel settore baraccato No. 1″. Fotografija predstavlja kuhinje za internirance v sektorju barak št. 1.
1936 Viševek – Večni mornarski stil
Miro, Micka in Vinko
Jernusovi (Plos) trije otroci iz Viševka.
Ko je Miro (rojen l. 1933) odrasel, je bil zaposlen na gozdni in doma pri Bazizlovih (Viševek). Micka se je omožila v malen pri Krkotu v Žerovnico (Žerunco). Vinko (rojen l. 1931) pa je ostal doma, najprej je fural, kasneje pa je delal v Kovinoplastiki (Kovinski) na reskarcə.
1945 Podcerkev – Češnjev cvet
Sliko je posnel fotograf Franc Truden, Hlepinov iz Podcerkve, verjetno okoli leta 1947, najbrž nekje v okolici Podcerkve, mogoče kar nasproti svoje hiše nad cesto. Na posnetku sta Amalija – Malka in njena mama Terezija – Rezka Šega roj. Okoliš pred razcvetelo češnjo. Ob drevo v ozadju je prislonjena ranta, v daljavi na pobočju je videti dvoje električnih drogov.
Stare slike 