1981 Rakek – Revija Praktična žena
Revija na sliki je jubilejna. Natisnjena je bila ob 25-letnici izhajanja revije Praktična žena. Pričakovali bi, da jo bodo posvetili svojim delovnim jubilejem, a ni tako. Večina člankov je posvečena liku in delu tovariša Tita in intervjujem z nosilkami štafete v preteklih letih. Prva številka je izšla 5. marca 1956 v nakladi milijon izvodov. Tolikšne naklade ni imel noben drug časopis, ne revija. Brali so jo od Vardarja pa do Triglava.
Grahovo 1963/64 – 1. razred
Osnovna šola v Grahovem, šolsko leto 1963/64 in učenci prvega razreda, slikani v svojem razredu. Ob strani stoji njihova razredničarka Marjeta Mikše, doma iz Cerknice. Ko se je kasneje poročila, je odšla iz rodne Notranjske nekam na Primorsko. Ob pogledu na razredničarko človek ne more spregledati njene visoke, natopirane frizure. Uaaaau… V prvi vrsti pa izstopa ob vseh nasmejanih in dobro razpoloženih učencih ena zelo zadržana deklica, ki ima prav tako lase urejene v pravo manekensko frizuro.
1930 Postojna – Čas Kraljevine Italije
1972 Rakek – 13. marec, rakovški krajevni praznik
Nagovor Franca Ponikvarja pred začetkom smučarskih tekov pod nazivom Teki Rakovške čete, posvečeni spominu na odhod rakovških fantov v partizane in ustanovitve Rakovške čete. Dogodek je iz začetka sedemdesetih let.
1989 Dolenja vas – Milan Rot
Na sliki sta Milan Rot in Ludvik Jerman – Mehon. Pred vrati oljarne v Dolenji vasi ju je slikal Tomaž Perko.
1957 Begunje – Pri pouku
Naneslo je, da se tudi jaz lotevam šolske slike, čeprav ne vem nič o njej. Našla sem jo med fotografijami Vinka Tonija, označeno z letnico 1957. Kolikor vem o učiteljski poti avtorja fotografije, bi slika lahko nastala v Begunjah, a je to zgolj ugibanje. Me pa precej spominja na moj začetek šolanja leto prej: enake klopi, enaka svilena učiteljičina halja, enaka črna tabla. Le da imajo tu po tleh nobel parket, mi pa smo imeli rjave deske, s katerih so se cefrale trske. Zato pa smo smeli biti v razredu v čevljih, nekateri pa na začetku šolskega leta in spomladi tudi bosi. Tudi pri nas je bilo v razredu pozimi mraz, čeprav je v zeleni emajlirani peči veselo gorelo.
1965 Ljubljana – Franc Hrbljan na dopustu iz Nemčije
Z Jeršanovim Francetom smo se v naših starih slikah srečali na gradbišču v Nemčiji, kjer je bil 7 let na začasnem delu. Zdomci ali Gastarbeiterji, kot so jih imenovali Nemci, so domov prihajali le nekajkrat na leto, običajno za velikonočne in božično-novoletne praznike. Če se je le dalo, je France prišel domov tudi za kakšnih deset ali štirinajst dni v košnji, da sta z ženo Justino po tavelkem pospravila košnjo in napravila drva za zimo. Na sliki ju vidimo skupaj s sedemletnim sinom Stankotom v poletnem dnevu pred ljubljansko železniško postajo. Čakali so avtobus proti Blokam in Loškemu Potoku, da jih odpelje domov. Doma jih je čakala Francetova mati, sin Franci še ni bil rojen. Vsi trije so pražnje oblečeni, tudi Stanko ima fantovski klobuček.
1933 Rakek – Bratje Juvančič, čebelarji
Na sliki so bratje Juvančič z očetom Francem pred čebelnjakom, zgrajenim leta 1933. Kasneje je doživel najprej več dograditev zaradi povečanja števila čebeljih panjev. Večjo prenovo pa je doživel leta 1965. Na takratni državni praznik 4. julij 1965 je prišlo do hudega neurja. Čebelnjak je bil prazen, saj so bile čebele na paši na Otoku pri Mulčevih, kamor smo vozili čebele na hojevo pašo vrsto let. Veter je stari del čebelnjaka prestavil za dober meter, dograjeni del pa dobesedno odtrgal, streho s konstrukcijo in kritino (salonitke) pa prestavil cca 100 metrov na pobočje bližnjega griča.
Bratje France, Alojz in Mirko so svoje čebelarske korake začeli leta 1933, ko so na Blokah kupili prve kranjiče. Prestavili so jih v AŽ panje, ki so jih izdelali sami doma in že prvo leto okusili sadove svojega dela, saj je tega leta hoja dobro medila in so bili panji polni medu. V naslednjih letih so svoje čebelarstvo še povečali z dokupom kranjičev in svojimi lastnimi roji. Skupaj so čebelarili do smrti brata Franceta leta 1947. Čebelarjenje je nadaljevala njegova žena Frančiška.
Cerknica 1978/79 – 5. c razred
Pisalo se je leto 1978 in mi smo šli lahko v 5. razred v dopoldanskem turnusu, ker je bil že zgrajen novi prizidek k šoli. Premešali so nas in “združili” z vozači, tako da je bilo še bolj pestro. Bili smo nadebudni in iz nas so postale tajnice in direktorice, policaji in podjetniki, župniki in prevajalke, umetniki, poslovodje in še marsikaj. Dobili smo tudi novo razredničarko, Ivanko Orel, ki nas je poskušala krotiti naslednja štiri leta.
1920 Rakek – Krstna obleka
Krstna obleka je ostala po atovi teti Antoniji Gabrenja. Dobila jo je iz Amerike še pred letom 1920, a ne vemo točno kdaj. Kljub častitljivim letom je še v odličnem stanju. Kot otrok sem se z njo igrala in vanjo zavijala svojo nagravžno gumijasto punčko. Le te že davno ni več, obleka je ostala.
Stare slike 