1922 Cerknica – Quo vadis? 3. del
1922 Cerknica – Quo vadis? 2. del
Stari trg 1966/67 – 6. a razred
1971 Notranjska – Na taborniški ekskurziji
Kot je zapisal lastnik slike prof. Anton Avsec, je bila ta posneta na ekskurziji tabornikov rodu Bičkova skala iz Bežigrada po Notranjski. Kje natanko je nastala in kdo jo je posnel ni znano, na njej pa sta na levi prof. Anton Avsec, na desni pa prvi slovenski narodni heroj Stane Semič – Daki. Ocenjeni čas nastanka slike je leto 1971. Ekskurzija se je odvijala po Notranjski, zlasti na področju med Mašunom in Županovim lazom pod Snežnikom, oba moža s slike pa sta bila tam, da bi mladim pričevala o dogodkih med NOB v teh krajih, kjer sta bila sama udeležena in kot taka tudi dobra poznavalca terena, kjer so potovali.
1943 Rakek – Pred krojaško delavnico
Fotografija je nastala v začetku leta 1943 pred domačo hišo, kjer je imel krojaški mojster Mirko Juvančič krojaško delavnico.
To je bilo v času pred kapitulacijo Italije.
Begunje 1974/75 – 1. razred
Učenci 1. razreda v šolskem letu 1974/75 iz podružnične šole v Begunjah, so se slikali ob svoji šoli. Tokrat jih je fotograf postavil v križišču ob šoli tako, da so gledali proti cerkvi. Za njimi se lepo vidijo hiše ob glavni cesti po Begunjah. Številčno generacijo je spremljala razredničarka Ana Šmalc.
1922 Cerknica – Quo vadis? 1. del
V albumih fotografij Cerkničana Jerneja Malovrha smo odkrili zbirko razglednic, ki so bile izobraženemu in načitanemu zbiratelju gotovo zelo drage. Razglednice so ilustracije k romanu “Quo vadis?” in so bile po nam dosegljivih podatkih natisnjene leta 1922. Objavili jih bomo v nekaj nadaljevanjih.
* * *
Zgodovinski roman Quo Vadis? (Kam greš?) je napisal Henryk Sienkiewicz leta 1895. Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za književnost – za velike zasluge kot epski pisatelj. Največ zaslug pa ima navedeni roman. Govori o vladavini cesarja Nerona in preganjanju kristjanov. Seveda je prisotna tudi ljubezenska zgodba.
1970 Topol pri Begunjah – V štantu
Na razglednici so grad Snežnik in številne gozdarske in lovske hiše v času Schönburg-Waldenburgov. Pred njimi so bili lastniki Lichtenbergi (1715 – 1853), ki so s snežniškim posestvom slabo gospodarili, kar nekajkrat so se znašli pred bankrotom. Tako so se odločili, da zadolženo posestvo prodajo na loteriji, kar je bilo takrat dokaj običajna praksa. S pomočjo veletrgovske hiše D. J. Coiths Sohn&Comp. na Dunaju so 1. decembra 1832 dali v prodajo srečke za srečolov po pet in štiri goldinarje konvencionalnega denarja. Glavna nagrada je bilo posestvo Snežnik v celoti, dobitnik pa je lahko namesto posestva vzel 250.000 goldinarjev v dunajski valuti. Glavni dobitek je zadel neki kovaški pomočnik z Madžarske, ki je raje vzel gotovino kot posestvo.
Iga vas 1968/69 – 2. razred
Košnja se je začela. Povsod brnijo traktorji in kosilnice, kmetje hitijo, da bodo v suhem, vročem vremenu čim več sena spravili pod streho. Učenci pa odštevajo šolske dneve in se veselijo zasluženih počitnic. Zopet jih je obiskal fotograf in učenci so čez nekaj dni prejeli skupinsko fotografijo, ki jih bo v življenju spominjala na šolske dni in razredničarko Marto Nardin. Slikali so se na zelenici nasproti šole pred KZ.





