Dijaki Tehnične srednje lesne šole v Cerknici so bili v času štiriletnega šolanja na mnogih strokovnih ekskurzijah, ki so jih popestrili še z obiskom bližnjih kulturnih in naravnih znamenitosti. Tokrat se z avtobusom peljejo v Prestranek na ogled izdelave furnirja in naprej na ogled proizvodnje vezanih plošč in masivnega pohištva v Podjetju Javor Pivka. Tistega dne so se kasneje zapeljali še na ogled Škocjanskih jam.
1961 Limski zaliv – Počitnice na morju
Slika je nastala poleti leta 1961 na izletu v Limski zaliv, ko smo dopustovali v Poreču. Jaz sem oblečena v svetlo rožasto poletno oblekico, moj bratranec Vlatko pa v kratke hlače in bombažno pisano srajčko. V ozadju je del vikinškega naselja, ki so ga zgradili za potrebe filmskega snemanja. Jaz sem jeseni tega leta krenila v prvi razred Osnovne šole “Vaso Pelagić” v Zenici, saj sem v marcu dopolnila že sedem let, Vlatko pa je imel tedaj šele dobra štiri leta. Moj oče je večkrat povedal, da se je zavestno odločil, da ne grem v šolo leto prej, torej s šestimi leti in pol, ter da raje še malo uživam na svobodi, kajti potem sledi neizprosen tempo vsakdanjega življenja vse do upokojitve. Ta očetov stavek sem si že kot otrok zelo zapomnila.
1965 München – Franc Hrbljan na delu v Nemčiji
Odhajanje na delo v tuje kraje za krajši ali daljši čas je stalnica med ljudmi v naših krajih od konca 19. stoletja naprej. Mnogi odhodi, ki so bili na začetku mišljeni kot začasni, za boljšim in hitrim zaslužkom, so se velikokrat prelevili v odhod za vedno, torej v izseljenstvo. Zgodovina tega odhajanja iz časov pred prvo svetovno vojno in med vojnama je dokaj dobro popisana. Veliko je napisanega tudi o življenju naših ljudi v Južni Ameriki, kamor jih je veliko odšlo takoj po drugi svetovni vojni. Odhodi v evropske države, predvsem v Nemčijo po drugi svetovni vojni je časovno najbližje, pa vendar v megli. Razdeljeno je na t. im. politično emigracijo takoj po vojni, ekonomsko emigracijo in končno na odhajanje na začasno delo v tujino, ki se je začelo okoli leta 1960 in praktično traja še danes. Hrbljan Franc – Jeršanov iz Velikih Blok je bil eden od 13 vaščanov naše vasi, ki so si v tistih letih našli delo v tujini, skoraj vsi v Zahodni Nemčiji. V Nemčiji je delal 7 let.
1968 Rakek – Revija Neue Mode
Revija Nova moda je približno enakih let kot Burda. Slednja je imela v večini klasične modele in smo tedaj rekle, da je bolj za stare babe. Če bi mi sedaj kdo to rekel, bi bil takoj na vrsti – pri meni in na urgenci. Nova moda je bila namenjena mlajšim in ni bila konkurenčna Burdi, saj je imela vsaka svoj krog bralk. V njej je bilo veliko modelov s krojno polo in navodili, več pletenja kot v Burdi, nekaj kuharskih receptov in veliko reklam. Le-te nas takrat niso motile, ker so bile lepe. Imeli so dobre fotografe. Bile pa so nam tudi v prid, ker bi bila brez njih revija dražja. Za jugoslovanske razmere že tako ni bila poceni. Pa kaj se hoče, treba je biti v trendu.
1928 Markovec – Gradnja novega mostu gre h koncu
Kdo bi si mislil, da je bila gradnja novega mostu na Trznah v Markovcu tako dobro dokumentirana, saj je to že tretji prispevek o njej. Tudi ta slika je iz zbirke Vrhničanke Ivanke Janežič, posneta pa je z zahodne strani … Poznejši priseljenci smo se dolga leta spraševali, kako je bilo in kdaj, ko je bil postavljen ta most, ki se poleg starega, kamnitega in nižjega pne čez strugo Obrha, povezuje oba dela ceste Stari trg – Viševek in je bil desetletja priljubljeno zbirališče mularije, fantov in deklet – tudi potem, ko v Belem malnu, ki za mostom izstopa na tej sliki, že davno ni bilo več gostilne. Racna gora v ozadju pa je še večinoma gola, zato se dobro vidijo skalnati skladi pod vršnim grebenom, Špetnakove smrečice na levi strani slike pa so še goste, a že velike …
Cerknica 1976/77 – 7. a razred
Takole so se v šolskem letu 1976/77 pred osnovno šolo v Cerknici slikali učenci 7.a razreda. Slikanih je 29 učencev s svojo razredničarko Cvetko Levec. Med njimi je učenec, ki zelo resno zre v fotografski aparat, da ne rečem kar v prihodnost. Zato mislim, da se je že tedaj videl v enaki vlogi, kot jo je opravljal fotograf Jože. S pomočjo foto krožka v šoli, kjer so bili narejeni prvi koraki, in svojo zagnanostjo, je dejansko postal znan fotograf. Danes ga lahko srečamo na vseh dogodkih in prireditvah v naši občini, kjer se trudi vse zanimive trenutke ujeti v svoj fotoaparat. In to dela zelo uspešno.
Naslednje leto bo DPD Svoboda Loška dolina praznovala 100 let delovanja. Od vseh sekcij (dramska, pevska, tamburaški zbor, knjižnica, nekaj časa celo telovadno društvo), ki so delovale ob ustanovitvi društva, je bilo prav dramsko društvo najbolj uspešno in najbolj vztrajno. Citiram besede igralke Lili Bačer Kermavner iz ŠGL, ki prav gotovo veljajo tudi za naše igralce.
ljudi, ki so zadrževali dih ali
hlipali v solzah, ne more razumeti,
zakaj ljubiteljski igralci vztrajamo.«
Na fotografiji so dijaki druge generacije srednje lesne tehnične šole v Cerknici, letnik 1968-1972. Od dvajsetih dijakov nas je na fotografiji le šestnajst in spremljevalec, profesor elektrotehnike Ladislav Potočnik.
1966 Rakek – V Levstkovi trgovini
Preden so v njej uredili samopostrežno trgovino, je notranjost Levstkove trgovine izgledala takole. Nekatere stvari so bile zapakirane, večina pa rinfuzo. Med temi policami in prostorom za kupce je bil visok lesen pult, čez katerega nisem videla. Na pultu pa zakladi – melisnice, bele, rdeče in zelene v steklenih kozarcih, da si jih ja videl. Najboljše so bile zelene z okusom po mentolu. Stara mama me je večkrat poslala ponje in nikoli pozabila povedati, da morajo biti zelene. Z njimi sva se potem sladkali.
Prodajalec je stal za pultom in nanj zlagal želeno blago. Moko, sladkor in podobne jestvine je iz velikega predala zajemal z vevnico in sipal v škrnicl, ki je stal na pultu. Šele ko se mu je zdelo, da se je približal želeni količini, je škrtoc postavil na vago. Potem pa dodajal ali odvzemal. Nobenega »a je lahko malo več« ni bilo. Za olje in kis si moral prinesti svojo steklenico in napolnili so ti jo iz polnega soda. Prav tako petrolej, ki smo ga uporabljali za petrolejke ob dnevih, ko so bile električne redukcije. Sodi s petrolejem in oljem niso smeli biti v prostorih trgovine in so jih hranili zunaj ali v kleti, če so jo imeli.
1774-1846 – Glažuti na Javorniku (II. del)
Druga javorniška glažuta, imenovana Jezerska pa je obratovala med letoma 1816 in 1846, više v Javorniku nad Zadnjim krajem v k. o. Otok I. na parcelni št. 33, ki je merila 1.502 kvadratna sežnja in parcelnih številkah 3266, 3267, 3268 kot zelnik s skupno površino 445 kvadratnih sežnjev. Na franciscejski mapni kopiji iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) vidimo, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne predvideno kot začasno, dokler bo bil v bližini les. Ko ga bo zmanjkalo, bi se, kot je bilo v navadi, steklarna preselila v nov gozdni predel.
Stare slike 