1973 Topol pri Begunjah – Glasbena skupina
Na fotografiji, ki je bila posneta verjetno spomladi leta 1973, smo:
- Irena Matičič (por. Ravnik) – harmonika,
- Martina Kranjec (por. Mele) – violina,
- Vika Kranjec (por. Turšič) – kitara.
1957 Babno Polje – S kolesom na zmenek
Pred dnevi se mi je na klic oglasil Miloš z Babnega Polja, kjer je z Božo ravno kolesaril. Pohvalil sem se mu, da sem nekoč tja šel tudi jaz z Rakeka s kolesom na zmenek, a je bilo tedaj mnogo bolj naporno kolesariti pa še zračnico sem moral krpati. Miloš, ki neutrudno razmišlja, kako še povečati zanimivosti Starihslik, mi je že čez nekaj dni sporočil, da je v cerkniški knjižnici našel fotografijo Babnega Polja iz časa, “ko si se ti tam peljal na zmenek.” Pa da naj sedaj opišem tisto pot, “da bodo mlajši obiskovalci spletne strani izvedeli, kako je bilo kolesariti pred mnogimi desetletji.” Ni mi bilo treba dvakrat reči, po poteh mladostnih spominov je prijetno hoditi.
Begunje 1969/70 – 2. razred
1939 Rakek – Pred cerkvijo
Na sliki je Ivan Gregorič, rakovški mesar. Odhaja iz cerkve, kjer je bil pri maši.
1941 Velike Bloke – Italijanski dekret gasilcem
V danes vseobsegajočih anketah o zaupanju ima gasilstvo in gasilci navadno zagotovljeno prvo mesto. Tega se je zavedala že cesarska oblast in leta 1795 izdala “Postavo zavolo ogna”. Danes bi temu najbrž rekli Zakon o protipožarni zaščiti. V 19. stoletju so sledili predpisi kot sta ” Ogenj gasiti navod” in “Postava zavolo ogna v mejstih in trgih”. Glavna naloga je pri požarni obrambi slonela na lokalnih županih. Ta težak kamen so si pleč odvalili z ustanavljanjem gasilskih društev. Na Blokah je bilo prvo gasilsko društvo ustanovljeno v Novi vasi leta 1893 in je pokrivalo celo Bloško planoto. 17. 8. 1930 je bilo na ustanovnem občnem zboru ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Velike Bloke. Iz njegovega okvira se je leta 1932 osamosvojilo še Prostovoljno gasilsko društvo v Ravniku. Lansko leto bi torej morali slaviti 90. obletnico ustanovitve društva v Velikih Blokah. Korona je opravila svoje, odpadlo je vse obeleževanje visokega jubileja. Stvar smo počastili s piknikom gasilcev na Studenem v juniju letos. Odpadle so veselice, srečolovi, Avseniki in Navihanke …
1867 Cerknica — Možakarji pod lipo
Fotografija iz zbirke Jerneja Malovrha iz Cerknice je nastala, če je verjeti zapisani letnici na zadnji strani, leta 1867. To je verjetno ena starejših fotografij objavljenih v StarihSlikah.
Možakarji so se pod lipo postavili tako, da so gledali proti stavbi, v kateri je danes knjižnica. Zadaj za njimi pa je Urbancov tabor, saj se vidi na desni strani fotografije kamnit obok vrat, ki je do danes ostal nespremenjen.
Lipo so vsadili leta 1644, razpokano pa so podrli v začetku leta 1923. Bila je stara 279 let in si je zaslužila naziv “stara lipa”. Nova lipa, ki zdaj raste na njenem mestu, pa bo čez dve leti stara 100 let.
O obeh lipah smo že pisali v StarihSlikah.
Iga vas 1967/68 – 3. razred
8. junij – še dobrih štirinajst dni in pouka bo konec. V tem času, če ni močne motivacije, učenci poslušajo samo z enim ušesom. Njihove misli tavajo povsod, samo tam ne, kjer bi morale. Večina ocen je zaključenih, le nekateri zamudniki še popravljajo ocene; pišejo se zadnji testi. Tega lepega junijskega dne je vsakdanji urnik prekinil fotograf. Z razredničarko so se postavili pod velik kostanj na šolskem dvorišču. Za njimi je žičnata ograja z vrati. Pred objektiv so povabili tudi Slavko Truden, ki jim je skrbno pripravljala okusno malico, čistila šolske prostore in jim tudi drugače priskočila na pomoč.
1977 Selšček – Biljard Pri črnolaski
Posnetek je bil narejen v Selščku leta 1977. Kako se je lokal imenoval uradno, ne vem. Rekli so
Pri Marleni. Ker nam je tedaj v ušesih še vedno odzvanjal veliki popevkarski hit Kiće Slabinca “Zbog jedne divne crne žene”, in ker je lokal tedaj vodila prijetna črnolaska, se ga je prijelo tudi ilegalno ime Kod crne žene t. j. Pri črnolaski. Tako da smo tudi muzikanti vedeli, kam gremo.
Lokali so tudi sicer imeli kakšno šifrirano ime. Cerkniška Restavracija Jezero je bila znana le kot Hotel, bife v kleti takratne Mercatorjeve blagovnice pa Delta alias Bermudski trikotnik, saj je marsikdo nenadoma izginil iz trgovine, ker ga je posrkalo tja noter, kot ladje v Sargaškem morju.
1958 Begunje – Kako me je Perko narisal
Na fotografiji sem verjetno star kakšnih pet ali šest let. Tako sem poskusil določiti letnico nastanka risbe.
Pri nas doma je bil Lojze Perko velikokrat omenjen. Z mamo je bil prijatelj verjetno še iz Loža, kjer je bila moja mama doma. Tudi z očetom se je dobro razumel še iz časov, ko smo stanovali v Starem trgu. Prav pogosto pri nas ni bil na obisku, saj v tistih časih ljudje niso potovali iz kraja v kraj. Tudi za krajša potovanja so bili na voljo le redki avtobusi ali pa kolo.
Cerknica 1980/81 – 7. c razred
Razredničarka Ivanka Orel in njeni varovanci iz 7. c razreda v šolskem letu 1980/81. V ozadju vidimo del cerkniške telovadnice.
Tukaj smo bili že večji in tudi bolj navihani. V razredu tehnike se je nekega dne zgodilo, da se je sošolka usedla na risalni žebljiček. Pa ne po svoji želji, ampak ji je bil nastavljen. Sledil je vik in krik. Učiteljica tehnike je vzela stvar v svoje roke in se sploh ni veliko ukvarjala z nastalo situacijo, ampak je kaznovala vse fante v razredu. Vsi so dobili opomin. Je pa določila tudi dežurnega krivca, ki je kasiral ukor, pa čeprav tokrat ni imel svojih prstov zraven. Očitno je učiteljica razmišljala v smislu pregovora: “Greh se kaznuje zato, da ga v bodoče več ne bo.”
Stare slike 