1959 Vrata – Prof. dr. France Habe (2)
Karlovica
Fotograf
Franc Habe se je v jamarstvu in krasoslovju uveljavil tudi kot fotograf.
To je bil eden izmed njegovih konjičkov, ki pa je mejil že na profesionalnost. To se je nanašalo še posebej na jamsko fotografijo. Zbirka njegovih strokovnih posnetkov iz jam, kapnikov, jamskih oblik, vode, njegovih reportažnih posnetkov o raziskovanju jam, jamarski tehniki, delu na terenu, dokumentarnih in tudi umetniških fotografij najbrž šteje nekaj deset tisoč slik in diapozitivov. In tudi tod ni delal sam in le zase, saj je vodil fotografski krožek, prirejal tečaje in seminarje za jamsko fotografijo in organiziral razstave ter fotografska tekmovanja.
V okviru jamarskega krožka na Rakovški šoli je bila ustanovljena tudi fotosekcija, v okviru katere sem bil včlanjen tudi sam. S tem so se začeli moji prvi koraki v fotografske skrivnosti. Med drugim sem sodeloval tudi v enem od zadnjih obiskov in slikanju Karlovice pred zaprtjem. V preteklosti poznamo ideje o zajezeritvi, pa spet popolni osušitvi jezera. Danes živi Cerkniško jezero novo življenje.
1957 Rakek – Prof. dr. France Habe (1)
Slovenski speleolog in krasoslovec
France Habe, slovenski speleolog in krasoslovec, rojen 11. 1. 1909, na Vrhniki, umrl 12. 10. 1999.
Na sliki Franc Habe v svojem elementu, ob breznu z vitlom za varovanje jamarja, ki se je spuščal v notranjost brezna. Pa še ena podrobnost, njegova klasična oprava pumparice in dokolenke.
1926 Nova vas – Pri Mestkovi štirni
V jedru Nove vasi stojita dva vodnjaka v obliki kamnitih korit – štirni. Zgrajeni sta iz klesanih kamnitih blokov, povezanih po celem obodu z železnim obročem. Manjša, zgornja štirna, ki stoji pred nekdanjo Janezkovo domačijo je sestavljena iz vodnjaka in pretočnega korita. Večja, Mestkova štirna, stoji le nekaj deset korakov od nje in ima en velik vodnjak. Kot pričajo v kamen vklesane letnice so 1863 leta zgradili zgornjo štirno, leta 1893 pa še Mestkovo štirno.
Krasna stavba na najlepši lokaciji na Gornjem Jezeru – pogled preko vsak dan spreminjajočega se jezera seže na širne in dalnje Javornike. Lojze Tomec je fotografiral tudi novo šolo na Gornjem Jezeru. Sprva sem mislila, da so jo zgradili leta 1929, hkrati ko so obnavljali vas Gornje Jezero po požaru, a starejši vaščani so rekli, da je bila zgrajena že prej. Pred tistim naj bi bila šola v neki zasebni hiši, mogoče pri Zogarjevih, a to ni zanesljivo. Lojze Tomec, v čigar zapuščini je ostala ta fotografija, je skrbno zapisal datum nastanka slike: 23. 9. 28.
1927 Cerknica – Švedsko letalo (7)
Že večkrat sem pomislil, da smo v zvezi s pristankom švedskega letala v Cerknici napisali že vse. Pa sem se glede tega že večkrat tudi zmotil. V albumu Jerneja Malovrha smo našli še eno fotografija in vedno bolj se mi zdi, da ne bi bilo nič čudnega, če bi se pojavila še kakšna.
Takšne fotografije na spletu nisem našel. Še najbolj je podobna tisti, ki je bila komaj razločno objavljena v Nedeljskem dnevniku. Po položaju ljudi, ki so v bližini letala, sklepam, da je bila ta nastala le kakšno minuto kasneje, da je fotograf lahko v svoj fotoaparat vstavil novo stekleno ploščo.
1969 Cerknica – Veroučna skupina
Na sliki je skupina fantov različne starosti, saj so letniki 1955, 1956 in celo 1957. Slikani so zunaj ob cerkvi v bližini vhoda v zakristijo. Ob kakšnem dogodku so se slikali in kdo jih je slikal pa žal ne vemo.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (15)
1910 Tolstoj – vrnitev izgubljenega sina
Slika Jana Styke, znana pod imenom »Izobčeni«, upodablja Tolstoja, ne kot krivoverca, ki se je uprl Kristusu, temveč kot kristjana, ki je v pokornosti sklonil glavo pred Jezusom. Narisal jo je leta 1910.
1595 Tübingen – Zapisano po slovensko
“Pergudilo se je pak vtem istim času, de je ena Sapuvid vunkaj šla, od Cesarja Augusta, de bi se vus svejt šacal, inu le tu šacovanje je blu tu nar pervu, inu se je godilu vtem času, kadar je Cyrenius Deželski flegar bil v Siriji … “
Sredi leta 1595 je Georg Gruppenbach v Tübingenu natisnil Trubarjevo Hišno postilo, poleg Dalmatinove biblije najlepšo slovensko protestantsko knjigo, z 860 stranmi in s 112 lesorezi ter s številnimi okrasnimi elementi. Primož Trubar je besedilo prelil v slovenski jezik prav pred koncem svojega življenja. Tri dni pred smrtjo 1586 je sodelavcem narekoval še zadnje strani tega obsežnega dela, za njegov izid pa zadolžil svoja sinova. Za izdajo je poskrbel mlajši sin Felicijan.
1914 Sarajevo – Atentat (5)
Aretacija Gavrila Principa
Gavrila Principa so takoj po atentatu aretirali. Dejal je, da je bil atentat maščevanje za zatiranje Srbov. “Sem jugoslovanski nacionalist in zavzemam se za združitev vseh Jugoslovanov in osvoboditev izpod Avstrije,” so bile njegove besede, ki so utemeljevale politični motiv njegovega dejanja.
1914 Sarajevo – Atentat (4)
Fant, ki je vrgel bombo
Kljub poizkusu bega so Nedeljka Čabrinovića po atentatu ujeli. Na sliki vidimo, kako ga vlečejo na policijsko postajo. Ko so ga prijeli, je dejal: »Jaz sem srbski junak!«
Stare slike 