1963 Cerknica – Dan za strip (1)

Znana fotografija Velike gase predstavljena kot strip. Izvirno razglednico smo objavili tukaj.
Čez nekaj dni, 25. septembra, bodo v ZDA praznovali dan stripa (Comic Book Day), v Argentini je tak dan 4. septembra (Dia de la historietas). Kolikor sem lahko raziskal, v Evropi takega praznika nimamo.
Tudi odbor OZN, ki določa mednarodne in spominske dneve, se do zdaj še ni spomnil na deveto umetnost, čeprav je nabor teh posebnih dni – gotovo upravičeno – kar pester. Imamo svetovni dan velnesa, hrane, hoje, dan brez avtomobila, nekajenja, dan plesa, pozdrava, travme in še kakšnih 130 drugih, ne najdem pa dneva stripa.
No, Slovenci bi lahko imeli tak svoj dan, saj smo že dolgo zvesti bralci in ustvarjalci te zvrsti, naši avtorji pa po kakovosti sodijo v sam vrh stripovske produkcije, če omenim samo meni najljubše Tomaža Lavriča, Zorana Smiljaniča, Kostjo Gatnika in legendarnega Mikija Mustra. Sicer pa je seznam slovenskih mojstrov devete umetnosti še veliko daljši, začenši z našim Marjanom Mančkom …
Na tak dan, uradno veljaven ali ne, bi se torej spodobilo napisati nekaj besed o nenavadnih stripih, ki so me zabavali pred desetletji.
1960 Cerknica — Tu bo nova šola
Fotografija neznanega fotografa je nastala leta 1960. Fotograf se je povzpel v velike line zvonika cerkniške cerkve, se obrnil proti zahodu in naredil ta posnetek.
V drugem kvadrantu se že vidi odkop zemlje s površine, na katero bodo postavili temelje nove šole. Šolo so torej začeli graditi leta 1960, nakar so leta 1961 prenehali z gradnjo in leta 1963 spet nadaljevali.
Pouk v novi šoli se je začel v šolskem letu 1964/65, vendar ne v začetku šolskega leta. Novo šolo so odprli ob takratnem občinskem prazniku 19. oktobra 1964. Trak je prerezal poslanec Ludvik Gabrovšek.
1967 Cerknica — 20 let Bresta
1938 Vrhnika – O porokah in torti z mačjo tačko
Okroglo dvajset ljudi je na ohcetni fotografiji, ki se je ohranila v enem od albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike, če odštejemo tista dva ali tri ilegalce, najbrž otroke, ki se skrivajo v ozadju med drevjem. Nič ni napisano, za čigavo poroko gre, niti kdaj se je zgodila, še manj kdo je bil fotograf, ki pa se je za hierarhično postavitev oseb in urejen videz slike zelo potrudil. Videti je, da gre za dva poročna para s pričami, starši in ožjim sorodstvom. Dvojna poroka torej in zato malo nevsakdanji dogodek, ki pa je bil po svoje veličasten in slikovit, imel pa je tudi svojo praktično plat. So bili mladi pari v sorodstvu? Mogoče dve sestri ali manj verjetno dva brata? Zgolj prijateljici, ki sta se odločili poročiti hkrati?
1970 Cerknica — Balinplac za menzo
Fotografija neznanega avtorja iz zbirke Silvane Orel je bila posneta v Cerknici nad staro Brestovo menzo. Nastala je enkrat okrog leta 1970. Tam sta bili, odkar pomnim, dve balinišči. Poleg balinarjev je bilo mnogokrat tudi veliko ljudi, posebno ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ki so opazovali in poslušali balinarje pri igri. Ne samo gledanje, tudi poslušanje je bilo zanimivo. Mnogo kletvic sem slišal na tem balinišču. Posebno nekdo je preklinjal podobno ali je celo prekašal Polikarpa Khallana iz Visoške kronike.
1981 Kožljek – Slovesnost na Kožljeku
1923 Beograd – Kraljica Marija
Bila je tretja hčerka romunskega kralja Ferdinanda, rojena leta 1900. Ni bila le lepa, temveč tudi pametna, saj je tekoče govorila poleg romunščine še angleško, nemško in francosko. Po poroki z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom I., 8. junija 1922 pa se je zelo hitro naučila tudi srbščine. Pravijo, da je med ljudmi postala priljubljena že pred poroko, ko je z balkona Starega dvora, potem ko je prvič prišla v svojo novo domovino, zbrane pozdravila: »Ja vam od srca blagodarim!«
Marija in Aleksander sta postala vzor za vse evropske kraljevske pare, saj sta živela skladno in umaknjeno. Zakon je bil kronan s tremi sinovi. Rade so jo imele vaščanke in meščanke, saj je odpirala nove šole, bolnice, vrtce in darovala dobrodelnim organizacijam. Pridnim, a revnim otrokom je pomagala, da so lahko nadaljevali šolanje.
1951 Podcerkev – Požgana Hlepinova hiša
Kolikor sem iz do sedaj zapisanega o Hlepinovih lahko razbrala, fotografa Franca Trudna ob požigu ni bilo več doma. Bil je z drugimi Notranjci v internaciji na majhnem italijanskem otoku Ustica severno od Sicilije in je počasi okreval po tistem, ko so ga Italijani hudo pretepli v Šempetru.
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (10)
1910 Dunaj — Cesar Franc Jožef I.
Fotografija iz zbirke Jerneja Malovrha prikazuje cesarja Franca Jožefa I. v lovski opravi. Glede na izgled cesarja ocenjujem, da je fotografija nastala okrog leta 1910.
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v palači Schönbrunn na Dunaju, kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla in Zofije Bavarske. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvodo Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti.
Družinsko življenje so pretresale tragedije. V zakonu z Elizabeto Bavarsko, znano pod vzdevkom Sissi, sta imela štiri otroke, vendar je hčerka Zofija umrla kot otrok, edini sin Rudolf pa je leta 1889 storil samomor. Leta 1898 pa je kot žrtev atentata umrla tudi cesarica Elizabeta.
1940 Begunje – Duhovna obnova Katoliške akcije
Dekleta so se fotografirala pred Prosvetnim domom v Begunjah ob zaključku srečanja Katoliške akcije, ki je bilo namenjeno poglabljanju vere. Gospa Lojzka Švigelj se je spominjala, da je bila voditeljica srečanja iz Logatca. Večina udeleženk je bila z Menišije, iz begunjske župnije, nekaj pa iz sosednjih župnij (Sveti Vid, Cerknica, Grahovo).





