1942 Ulaka nad Starim trgom – Štiri žrtve

Na tej sliki je Hlepinova Pepca, Jožefa Truden, ena od dveh sester fotografa Franceta Trudna iz Podcerkve, čedno mlado dekle, o čigar nadaljnji usodi govori zapis na hrbtni strani slike: “… 20. 8. 1942 ustrelili Italijani.” Njeno sliko sem naključno našla med neobjavljenimi fotografijami Franceta Trudna, potem ko sem že imela zastavljen prispevek o žrtvah z Ulake. Do slednjega me je pripeljalo pisanje o babicah v Loški dolini – Tereziji Morelj, Francki Paternost in Mariji Rigler. Takrat so mi povedali tudi za babico Marjeto Šega, ki je bila ustreljena hkrati s Hlepinovo Pepco.
Tri dekleta in štiri fante je lepega poletnega dne – gotovo je bila nedelja ali praznik – fotografiral France Truden iz Podcerkve.
Kraja ni mogoče določiti, a prav lahko bi bila to tudi tokrat kar dolinka nasproti fotografove hiše. Moralo je biti nekje okoli leta 1955, sodeč po starosti tistih, ki jih prepoznam ter po frizurah in oblačilih, ki jih nosijo. Vsaj deset do petnajst let starejši od mene so in zelo negotova sem pri prepoznavanju. Fantje in dekleta sodijo v generacijo, rojeno nekaj let pred II. svetovno vojno ali že med njo.
1937 Velike Bloke – Poroka pri Lenčkovih
Bločana, Helena Modic, Janezova iz Velikih Blok in Ivan Korošec, Lenčkov s Hudega vrha, sta se poročila v Ameriki še pred prvo svetovno vojno. Domov sta se vrnila takoj po koncu vojne s štirimi hčerkami: Ženi (Ivanka), Meri (Marija), Juli (Julka) in Malči, ki pa je umrla kmalu po prihodu domov. Doma je bila rojena še hči Olga. Helena in Ivan sta obnovila staro Janezova hišo v Velikih Blokah, jo razširila in odprla trgovino in gostilno. Z Ivanom je prišlo tudi novo hišno ime pri Lenčkovih. Jeseni leta 1937 so imeli pri hiši ohcet. Za zeta je prišel sosed Karel Mazij – Matevžev in za ženo vzel domačo hčer Meri.
1975 Velike Bloke – Tekmovalke
Pet “hitrih” deklet iz dislociranega oddelka takratne srednje lesarske šole v Cerknici, se je udeležilo teka – krosa za Hribarjev pokal na Velikih Blokah. Hribarjev pokal se je verjetno imenoval po heroju Janezu Hribarju, po katerem se imenuje tudi OŠ v Starem trgu.
1955 Podcerkev – Skrivnostni neznanec
Sliko iz zapuščine Franca Trudna sem našla med njegovimi neobjavljenimi slikami in kot čas posnetka ocenila sredino petdesetih let, za kraj posnetka pa domnevala standardno prizorišče Trudnovih fotografij – majhno kotlino nasproti njegove hiše. A je vse to lahko seveda napačno. Slika me je pritegnila, ker je na njej zelo markantna pojava, ki se nikakor ne prilega v takratno podeželsko okolje Loške doline. Glede na neolistano ozadje in toplo obleko je bila slika posneta pozno jeseni ali v suhi zimi, manj verjetno zgodaj spomladi, ker je odpadlo listje še ohranilo obliko.
1940 Unec – Z vozom in konjem po seno
Takšna, le povečana fotografija v okvirju, je visela doma na steni, pa ne vem, kam se je izgubila. Po vsej verjetnosti jo je posnel Franc Ileršič (Frjančk) iz Unca.
Posnetek je nastali nekje v okolici Unca, verjetno na gmajni med Uncem in Ivanjim selom, tik pred drugo svetovno vojno, ali prvo leto vojne. Vsaj dve osebi sta bolj “nobel” oblečeni, zato bi lahko sodili, da je bilo to v nedeljo ali kak drug praznični dan.
1960 Lož – Pred Patrnaštovo hišo
Hišo, ki se ji je najprej po domače reklo Patrnaštova potem pa Bravcova (od kakega leta 1925 naprej), je aprila 1960 fotografiral Vinko Toni. V njej je še globoko v 19. stoletju živel Jakob Morelj iz Slovenske vasi pri Pivki, ki je domačijo podedoval, za njim pa njegovi potomci. Eden od njih, Janez Morelj, se je poročil s Terezijo Ovsec iz Vrhnike, ki je kot porodniška babica dobila vzdevek Mam∂ka. Pozneje je Mam∂ka imela drugo hišo na robu Loža, ki pa je bila požgana, zato domnevamo, da je v tej hiši Mam∂ka spet živela po vojni skupaj s hčerino družino. Hiša, od koder je bil doma Janez Žan Bravec, mož Mam∂kine starejše hčere Marije, je bila Bravcova gostilna na koncu Loža (ali začetku, gledano iz cerkniške smeri). Ampak tisto je že druga slika in druga zgodba.
več..
Cerknica 1963/64 – 7. a razred
1955 Stari trg – Osebje Dijaškega doma
Na sliki je osebje Dijaškega doma v Starem trgu, ki je deloval nekako do sredine šestdesetih let 20. st., vodila pa ga je Justina Krajc.
Sliko je napravil neznan fotograf, posredoval pa Tone Avsec iz Medvod. Posneta je bila nekje v okolici nekdanje Schweigerjeve hiše, v kateri je bil internat, najbrž kar na internatskem vrtu nasproti stavbe, saj so se uslužbenci postavili med rože – tagetes in rudbekije. Zadaj se vidi nekaj zidov in delov streh, pokritih z bobrovcem, del pa z drugačno opeko, najbrž “kikindo”. Predvidevam, da so to bile strehe drvarnice in sosednje mehanične delavnice, zagotovo pa nobena ni streha bližnjega Korletovega skednja, kjer so v prvih letih Kovinsko predelovalnega podjetja Lož, poznejše Kovinoplastike, izdelovali “bergman doze” za električne instalacije. (Skedenj so nedavno podrli in pod njim našli ostanke gradenj iz 15. stoletja. Zdaj je tam parkirišče.)



