1939 Skopje – Medicinske sestre
Posnetek je nastal 15. maja 1939 v Skopju, kamor je takrat hodila v šolo za zaščitne sestre tudi Bravcova Mimi, Marija Bravec iz Loža, ki je imela v Skopju strica. Ne vemo, katera je Mimi, mogoče je sploh ni na sliki, ker je bila morda ravno tistega dne odsotna ali pa ji je sliko dala kakšna kolegica iz drugega letnika. Verjetno pa so fotografirane sošolke ob zaključku prvega letnika. Žal napisa v cirilici na hrbtni strani slike, ki poleg datuma najverjetneje navaja ime in naslov – očitno profesionalnega – fotografa ne morem razbrati.
1929 Ljubljana – Ljubljanski velesejem
Deveti ljubljanski velesejem je potekal od 30. maja do 9. junija 1929. Oglaševali so ga kot mednarodni velesejem. 700 razstavljavcev, med katerimi je bilo 30 glavnih blagovnih skupin, je predstavilo pohištvo, avtomobile, poljedelske stroje, radio, perutnino, zajce. Razstavljale so tudi slovenske meščanske šole. Vstopnice so bile po 30 din in so jih prodajali denarni zavodi, »Putnik«, gospodarske ustanove. Poskrbljeno je bilo tudi za nastanitev za tiste, ki so sejem obiskali iz oddaljenih krajev ali za več dni. Obiskovalci so imeli 50 % popust pri nakupu vozovnic za vlak, letalo in parabrod, ki je vozil po Ljubljanici.
1920 Planina – „Gartnerjev“ Marjan (3)
Na sliki je mali Marjan s svojo mamo Gabrijelo na klopi pred trgovino v Planini. Ocenjujem, da je najverjetneje nastala pozno pomladi ali poleti leta 1920.
Mati krpa nogavico, Marjan se je zadovoljno drži. Lahko sklepam, da si je pri padcu poškodoval koleno, ko se je podil za obročem, medtem ko ga je kotalil po dvorišču ali cesti. V tistih časih so bili obroči priljubljena deška igrača. Ne spominjam se, da bi imel jaz ali moji vrstniki v svojem otroštvu kaj takega za igro.
Marjan ni imel brezskrbnega otroštva. Starša sta se razšla, zakon se ni obnesel. Mati Gabrijela se je po očetu Alojziju opredelila za italijansko narodnost in se za stalno odselila v Italijo. Marjan je ostal pri babici in dedu.
1976 Cerknica – Igralska skupina
Po končani sezoni in odigranih vseh predstavah je bil likof. In kot se zanj spodobi, so naredili tudi gasilsko sliko. Na njej je kompleten igralski ansambel.
1985 Cerknica – Ostržek
Učenci Glasbene šole z Rakeka so v Cerknici odigrali igro Ostržek. Kostume je napravil Milan Rot, vsem znani akademski slikar iz Cerknice, ki je zaslužen tudi za cerkniške pustne junake. Prirejali so tudi mjuzikle.
1954 Babno Polje – Otroci na hlodih
Na sliki je otročad, ki jo je neznan fotograf – sodeč po starosti otrok-“pritisnil” nekje okoli leta 1956 v Bukovici ob cesti med Talčkino in Petrovo hišo. V ozadju se vidijo hribi nad Bukovico, na enem od njih, tam kjer je večja smreka, je stal do leta 1944 Čopov grad.
Spredaj v sredini sedi Janez Ožbolt, k njemu se kobaca sestra Olgica, zadaj sedi še tretji Ivanov, France, malček poleg njega na levi pa je Franetov Toni. Druga dva dečka na desni sta Mestnikov Miran in Franetov Drago, a nič ne vemo, kateri je kateri … Zadaj na desni je videti glavo odrasle ženske v ruti, ki je najbrž naključno prišla tam mimo. Je mogoče Petrova mama? Ali pa je Ivanova mama prišla poklicat domov svoje tri?
1981 Rakek – Dedek Mraz
Učenci Glasbene šole z Rakeka so ob obisku Dedka Mraza v Kulturnem domu, ki ga ni več, pripravili pester program in obdarovanje za otroke.
Grahovo 1974/75 – Valeta
V Grahovem so pred natanko 40 leti, daljnega leta 1975, ob zaključku osemletke, fotografu Jožetu Žnidaršiču – Bajčku v slavnostnih oblekah pozirali učenci in učenke skupaj z učitelji, ki so bili na ta dan prisotni. Da je bilo slovo od osnovne šole slovesno, pričajo beli nageljčki na njihovih oblekah. Fotografija je nastala pred Osnovno šolo 11. maj Grahovo. Učenci so v šolo prihajali iz Martinjaka, Žerovnice, Bloške police, Lipsenja in Grahovega.
1892 Nova vas – Račun trgovca Franca Lenarčiča
Franz Lenarčič je bil trgovec v Novi vasi, ki se je držal predpisov in je za izdano blago izdal račun po vseh pravilih.
Blago pa je nakupila Katarina Modic, ki je zapravila za obleke prav toliko kot jaz. Ampak jaz sem v to prisiljena, ker se krčijo. Ali pa je bila mojškra. Ko še ni bilo raznih trgovin z oblekami, da jim ne bom delala reklame, jih ne bom imenovala, so obleke šivale šivilje, moške obleke pa krojači. Glede na to, koliko stvari je nakupila, je bila gotovo šivilja pri Fari.
1950 Begunje – Kuharski tečaj
Stare slike 