1980 Rakek – Kulturni dom
Kulturni dom, kot smo ga tudi imenovali, je služil marsikateremu namenu. Sama se spomnim kina in tega, da je naša mama vedno rekla, da hodijo v kino “samo Milavcavi pa Justi”. Ni bilo čisto tako. Bilo nas je polno. Ata je šel na sobotno večerno predstavo in potem povedal, kakšen je film. V nedeljo smo šle še stara mama, teta Mara in jaz.
Največ obiska, vsaj kar se jaz spomnim, je doživel film Cecila B. DeMille-a Deset zapovedi, leta 1968. Vrteli so ga v dveh delih, dve soboti in dve nedelji. Ogledal si ga je tudi tedanji župnik Vinko Čampa. Film je res mojstrovina, če pomislite, kaj vse so naredili in to brez pomoči računalnika. Me prav zanima, če bi danes še to znali.
1957 Stari trg – Gredenca
Fotografijo mi je dala Silva Šepec, upokojena učiteljica. Na njej je kolektiv iz Osemletke Stari trg, ki se je leta 1957 odpravil na Zagrebški velesejem, vendar je sodeč po hribih v ozadju posnetek narejen v Loški dolini, nekje pred Ljudsko šolo po mojem, saj je videti Markov hrib in Kneški vrh za njim.
1935 Velike Bloke – Lipetov Viktor
Gostilno Jerič – Pri Lipetu so v Velikih Blokah odprli leta 1910, ko sta Filip in Frančiška Jerič prišla iz Velikih Lašč, kjer sta imela do tedaj v najemu znano gostilno Pri Koprivcu. Doma sta bila sicer iz goriškega, on iz vasi Gabrje in ona iz Čepovana. V Vel. Blokah sta prevzela Malensko gostilno in za to preuredila prostore gospodarskega poslopja. Po gospodarju Filipu, ki so mu rekli tudi Lipe, je hiša in gostilna dobila tudi domače ime. Njun sin Viktor (1923 – 1989) je bil eden od dvanajstih Lipetovih otrok.
1900 Markovec – Špetnjakov mlin in žaga
Srečno prispeli v Stari trg (Altenmarkt). Obšli smo že vse okoliške hribe … 13./8. zjutraj potem 1./9. odšli zgodaj v Ribnico (Reifnitz), kjer bomo do ponedeljka.
S prisrčnimi pozdravi.
Senager
Tako nekako je zapisano v rokopisu, ki je še v gotici. Napisano da slutiti, da gre za turistično ali pa mogoče raziskovalno, lahko tudi potopisno pohajkovanje po naših krajih!!! Ne glede na to ali gre v resnici za prvo, drugo ali zadnjo domnevo, naj nam bo to v globok razmislek …
1964 Slivnica – Prijetna družba
Leta 1964 je bil po nekajletni gradnji dograjen in odprt Dom na Slivnici. Popravljena je bila tudi vojaška pot, tako, da se je lahko do doma pripeljalo z osebnim avtom. Dom je bil dobro obiskan.
Fotografija neznanega fotografa je nastala v domu leta 1964. Prikazuje veselo družbo, ki je po vsej verjetnosti prišla na Slivnico ob koncu leta. Za še boljše razpoloženje pa je poskrbel harmonikar.
1945 Babno Polje – Požgana Jurčkova hiša
Babnopoljke pred požgano Jurčkovo hišo
Jurčkovo hišo so požgali vojaki italijanskega okupatorja 30. 7. 1942 potem, ko so v Jermendolu in na Vražjem vrtcu usmrtili 49 moških iz Babnega Polja, od tega 46. Babnopoljcev.
1912 Unec – V Ameriki
Na tej sliki nastali v Ameriki leta 1912, se je pred fotografa nastavila skupina slovenskih izseljencev. Za kakšno slavje gre, nam ni popolnoma znano, predvidevamo pa, da se je Jože Kunc poslavljal pred odhodom v domovino.
1918 Gorenje Jezero – Sestavljena razglednica
Zanimiva, sestavljena razglednica Gorenjega Jezera, ki jo je napravil domačin iz sosednje vasi Grahovo – fotograf Josip Šega.
Vas Gorenje Jezero leži ob vzhodni strani gornjega dela svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, na nadmorski višini 573 m.
1960 Cerknica – Kegljači
Fotografija neznanega avtorja prikazuje šest kegljačev. Nastala je leta 1960 na kegljišču v Cerknici.
Po otvoritvi takrat modernega kegljišča v Cerknici je postalo kegljanje v naših krajih še bolj priljubljeno. Čeprav se je v Cerknici kegljalo na Žumrovem kegljišču že pred drugo svetovno vojno, se je ta zanimivi šport po letu 1960 še bolj razmahnil.
1961 Postojna – Maturantski sprevod
Ko zadnji letniki končajo šolanje, pripravijo četvorko in se trudijo, da bi jih vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Ko smo mi maturirali, smo pripravili predajo ključa in pester razvedrilni program, pa tudi “zahtevna” vprašanje za tiste, ki smo jim ključ predali. Tisti pred nami, v času, ko smo mi komaj pogledali na svet, pa so korakali po ulicah Postojne in imeli sami svojo muziko. Na sliki so maturantje iz leta 1961. Fantje so vsi v oblekah in tudi dekleta. Mi smo bili v kavbojkah. Imeli smo rdeče majice, ki so imele na srčni strani napis IV. A (četrti a). Nekdo me je vprašal, zakaj imamo vsi napisano Iva. Ali je slabo videl, ali pa … S svoje predaje ključa se ne spomnim prav ničesar. Niti enega samega detajla. To mi ni všeč. Tega leta je maturiralo 62 dijakov. Po tedanjih merilih sta bila to dva razreda.
Stare slike 