1973 Nova vas – Sindikalni MPZ Novolit
Kot smo že pisali, je bilo jeseni 1971 po sindikalnem občnem zboru Novolita v Novi vasi, kot običajno veselo. Klobasa, pol litra na člana in jeziki se razvežejo. Kmalu je zadonela ubrana pesem. Prisluhnil je tudi tov. Plazar, takratni direktor Gramexa Ljubljana, v okviru katerega je posloval Novolit Nova vas. Takoj je podprl že dolgo tlečo idejo, da bi pri tovarniškem sindikatu ustanovili pevski zbor. Kaj pa pevovodja? Kot se je takrat večkrat zgodilo, je direktorju rešitev prišepnil njegov službeni šofer. Ta je pel pri moškem zboru DPD Svoboda na Škofljici, ki ga je vodil Srđan Ribarović. Tega vprašajte, je predlagal. Srđan je pristal in 17. decembra 1971 je bila takoj po šihtu organizirana prva vaja.
1920 Loška dolina – Na Klance použa vintat …
Glede na oblačilih bi slika sodila nekam v dvajseta leta 20. stoletja, avtor je skoraj zanesljivo Bizarjev Cene – Vinko Bavec, ki je tudi na sliki, kdo so ostali, pa izvemo iz zapisa Ivanke Janežič. Tudi ta slika je namreč iz enega od njenih albumov.
Cerknica 1978/79 – 5. b razred
V šolskem letu 1978/79 je imela osnovna šola Cerknica kar štiri razrede petarjev. Danes bomo predstavili 5. b razred, z razredničarko Danijelo Razdrih. V razredu so tako učenci iz matične šole kot tudi učenci iz podružnične šole Begunje. Pri sestavi štirih razredov so pomešali tako domače tri razrede in seveda vozače. In prav za vozače je bil to stresen dogodek. Prideš v novo okolje in dobiš nove sošolce. Zato so se na začetku šolskega leta počutili zelo zmedeno. Bili so zadnja generacija, ki se je med odmori še sprehajala v krogu po šolski avli. To je trajalo še dva do tri mesece. Potem so dobili v uporabo nove učilnice, vse od stare šole proti telovadnici in jedilnico. S tem se je ustavilo sprehajanje po avli. Malico so imeli potem v jedilnici. Med odmori so hiteli le še iz razreda v razred, saj je vsak predmet dobil svoj prostor in vsak učitelj svoj kabinet. Vsak začetek je težak, dokler se ne navadiš na nov red.
1930 Verona – Arena
V zbirki Jerneja Malovrha je tudi razglednica rimskega amfiteatra, ki je najbolj znan spomenik v Veroni, Italija. Arena stoji na trgu Brà. Je ena najbolje ohranjenih. V starih časih je lahko sprejela trideset tisoč ljudi. Danes oder za predstave zmanjša kapaciteto na polovico.
1976 Slivnica – Franček s Slivnice
Predvidevam, da je bila fotografija posneta pozimi 1976/1977, dopuščam pa možnost, da tudi kakšno leto prej ali pozneje. Na sliki so Andrej Rupar, Tone Turšič, Nejc Petrič in tedanji oskrbnik doma na Slivnici, Franček, klicali smo ga tudi Bumbar. Franček je na sliki napravljen kot tapravi hribovec, v pumparicah, rdečih dokolenkah in volnenem puloverju. O taki hribovski opravi sem že govorila v enem od prejšnjih prispevkov. Andrejček (Matičarjev, smo mu rekli), Tone (Zrimškov) in Nejc so bili sosedje in prijatelji iz Vikleče doline v Begunjah, to je tista dolina, ki povezuje Begunje in Selšček. Takoj za ovinkom od šole naprej se zavije desno, nato se cesta razcepi, ena vodi proti Brezjam, druga pa skozi Viklečo dolino proti Selščku. Andrejček je rad nosil vojaške srajce, tudi na tem posnetku jo ima na sebi. Tone je tako kot mnogokrat kar v gumijastih škornjih (čovlih), sramežljivi Nejc nosi hlače na zvon, ki so bile v modi v 70-ih letih.
1920 ZDA – Kaubojc
Za teboj drvé Apači.
Puščica po zraku šine,
»švist« se v hrbet ti zarine.
Ti pa konja kar poganjaš.
To ni res, to vse le sanjaš.
Kaj je tisto, kar skeli?
Bolha, bolha, brž jo zgrabi,
na Apače pa pozabi.
Obleka je iz svetlega volnenega blaga, srajca pa platnena. Oblečen je v potovalni plašč. Sprva so bili iz platna ali laneni, kasneje volneni. To so bili plašči, ki so ščitili pred mrazom in pred dežjem.
več..
Stari trg 1963/64 – 5. razred
Bilo je v začetku poletja leta 1964, ko so se lepega sončnega dne učenci petega razreda fotografirali v spomin na skupno preživeto šolsko leto z razredničarko Vero Hace. Peti razred je takrat imel učilnico v stari šoli ob cesti, ki vodi v Lož. Ko je bila zgrajena nova šola nasproti zdravstvenega doma in lekarne, so jo podrli in zgradili novo stavbo, kjer je danes Občina Loška Dolina in gasilski dom. Tudi fotografija je nastala na tem šolskem vrtu.
1942 Rakek – Dijaška knjižica
Sprehod skozi šolanje Milana Juvančiča.
V šolo je začel hoditi v šolskem letu 1937/38, in sicer v Državno narodno šolo Rakek. V tem letu je bila to Državna 5. razredna ljudska šola, že naslednje leto pa Državna mešana ljudska šola. Zadnji vpis je prvo polletje 1940/41. Razredničarka je bila v tem obdobju znana rakovška učiteljica Erna Likar. Stanovala je na Kamniti poti. Sam sem k njej hodil na instrukcije iz nemškega jezika. Glede na mojo “ljubezen do jezikov” mislim, da je bila neverjetno potrpežljiva.
V drugem polletju pa je šolo že prevzela italijanska okupacijska oblast. Na Letnem spričevalu (Certificato annuale) je bil naziv šole: Kraljevina Italija, Ljubljanska pokrajina, Ljudska šola Rakek. (Regno d’Italija – Scuola populare Rakek). Tako je bilo tudi v letu 1941/42, ko konča osnovno šolo.
Po kapitulaciji Italije so šolo na Rakeku prevzeli Nemci. Na letnem spričevalu (Jahreszeugnis) je bil naziv šole Ljubljanska pokrajina Meščanska šola Rakek (Provinz Laibach Burgerschule Rakek).
1937 Fontainebleau – Osmerica v Franciji
Iz albumov Ivanke Janežič prihaja ta slika osmerice postavnih mož in fantov. Čeprav so na hrbtni strani napisana njihova imena, ne vemo več kdo ali čigavi natanko so bili, vendar pa bi slika lahko predstavljala zelo značilen izsek življenja v Loški dolini pred drugo svetovno vojno: moški so masovno odhajali za zaslužkom na tuje, tudi v francoske gozdove, ne le na Hrvaško in v Romunijo …
Ob tem se utrne misel, da so morda prav hrvatarji prinesli ali celo tam ustvarili tisto zateglo, a zabavno družabno pesem:
tam si kupim pile.
Pile dene ti-li-li –
ide nama dobro …
Potem pa se nadaljuje:
Idem na Hrvaško,
tam si kupim gusko,
guska dene,
jedi mene,
pile dene ti-li-li,
ide nama dobro …
Begunje 1977/78 – Dekleta 4. razreda
Skupinsko, barvno sliko 4. razreda v šolskem letu 1977/78 iz osnovne šole Begunje, smo že objavili. Sedaj pa je pred nami še slika vseh trinajstih deklet iz tega razreda. Zakaj je ta slika črno-bela, lahko le ugibamo. Mogoče je bilo tako cenovno ugodnejše. Slika ja nastala isti dan in tudi na istem mestu kot skupinska. Očitno so dekleta izkoristila ponujeno priložnost, da so še zadnjič vse skupaj na sliki. Sošolke in prijateljice, ki so bile zelo povezane med seboj, kot je zelo značilno za manjše skupnosti. Izhajale so iz podobnih življenjskih razmer, zato med njimi ni bilo zaznati večjih razlik. Zavedale so se, da se bo to naslednje leto spremenilo. Čakal jih je prestop iz razrednega pouka na višjo stopnjo. To pa je pomenilo tudi prestop iz njihove podružnične šole v Begunjah, na večjo matično šolo v Cerknici. In tam jih bodo “vozače,” pomešali z domačimi učenci. To je bilo po svoje zanimivo, težko pričakovano, pa tudi zelo stresno obdobje.
Stare slike 