1912 Cerknica – Ipavči
Na sliki, v starinskem kartonskem okvirju, je družina Ipavčih, kot se je po domače takrat reklo pri njih.
1937 Jermendol – Fantovske poti
Še ena slika, ki je bila posneta v Jermendolu, se je ohranila, tokrat iz leta 1937 in tudi ta je nastala o “vinkeštah”, ko je bil gostilni Josipa Plosa lcenc. Takrat je bila tam za kelnarco tudi Knausova Vera iz Podcerkeve, ki je pozneje postala Grgorinova mama. Tukaj jo vidimo kot drugo z leve. Pozneje je kelnarila tudi pri Vidmarju v Podcerkvi, stari gostilni, ki večkrat nastopa v delih Matevža Haceta, saj je bil njen najbližji sosed. Drugo kelnarco iz gostilne v Jermendolu pa omenja zvočna priloga tega prispevka, v kateri o svojih sorodnikih pripoveduje Jožica Novak.
več..
1950 Rakek – Očetje in hčere
Trije očetje, tri hčere, eno samo veselje. Pa pravijo, da včasih očetje otrok niso imeli hmerk, ker je bilo to delo »za babe«, oni pa so imeli »muška posla«, karkoli že to pomeni.
1975 Cerknica – Vojak JLA na dopustu
V času Jugoslavije, ko so naši mladi fantje še služili obvezni vojaški rok v JNA, je nastalo veliko slik podobnih današnji. Slika za spomin v vojaški obleki, s svojci, v domačem kraju. Čast in ponos je bilo nositi vojaško obleko.
Rakek 1951/52 – 2. razred
Pomlad je prišla in sonce je privabilo pred šolsko poslopje učence drugega razreda.
1939 Podcerkev – Avtoportret Franca Trudna
Fotograf Franc Truden iz Podcerkve je napravil avtoportret pred poslikanim platnom, ki ga je obesil nekje zunaj, saj sam stoji na travi, na levi strani slike pa se vidi del neometanega kamnitega zidu. Potrudil se je, da je na sliki čeden in urejen. Oblekel je hlače z zavihki in telovnik, v skladu z veljavnimi modnimi nasveti zavezal pikasto kravato vrh kariraste srajce, čez katero je oblekel suknjič nedeljske obleke – morda še čisto nove – in na glavo posadil klobuk s precej visokim oglavjem in temnejšim širokim trakom, njegove krajce pa je nad čelom zapognil v elegantno krivuljo.
1912 Rakek – Tonca Hmelak
Pripravlja se nekakšno slavje, kajti Tonca krasi pročelje hiše, kjer so stanovali. Je bilo to družinsko slavje ali kakšna obletnica ali uspešen posel tovarne?
1976 Velike Bloke – Štafeta mladosti
V bivši državi so bili prazniki v veliki meri posvečeni obeleževanju dogodkov iz 2. svetovne vojne. Cerkveni prazniki niso bili dela prosti dnevi. Izjema je bil Dan mrtvih – Vsi sveti, ki je bil v Sloveniji dela prost dan. Pomemben dan je bil tudi 25. maj, rojstni dan predsednika Tita. To je bil le simbolični datum, saj je bil Josip Broz v resnici rojen 7. maja. Praznik se je imenoval Dan mladosti in predsedniku so na slovesnosti v Beogradu na stadionu JLA izročili štafeto mladosti oz. Titovo štafeto, ki je pred tem prepotovala vso državo. Titu jo je izročil izbran predstavnik mladine in mu ob tem izrekel čestitko. Najbolj znan zadnji nosilec iz Slovenije je bil telovadec Miro Cerar, ki je Titu čestital leta 1965. Zadnjo štafetno palico, ki je bila izročena predsedniku leta 1979, je oblikovala Cerkničanka, kiparka Milena Braniselj.
1925 Planina Malni – Od setve do moke
Tja do začetka sedemdesetih let so vsi večji, pa tudi manjši kmetje v vasi sejali žita (predvsem pšenico in ječmen) in koruzo in tako imeli za pretežni del leta lastno moko, slabše zrnje pa tudi kot priboljšek za kokoši, ki so se prosto pasle po dvorišču in vrtu. Doma smo imeli na podstrehi veliko skrinjo s tremi ali štirimi pregradami. V eni je bila pšenica, vanjo smo za zimsko obdobje, ko kokoši niso nesle, shranjevali jajca. V drugi je bil ječmen, v naslednji pa koruza.
1940 Rakek – Pred Puntarjevo štalo
Slika je nastala za Poženelovo gostilno, pred štalo, še preden so prišli Taljani in vse požrli. In če je gostilna, mora biti tudi kaj za pod zob. Take debele svinje ni lahko zrediti. Ivana je bila podjetna, njena posvojenka Ana pa pridna, matranje je bilo pa vseeno.
Stare slike 