1957 Lož – Štirna
Na sliki je prvo napajališče v Ložu, če ste se pripeljali z Bloške Police. Krave sta pripeljali napajat Lorškova mama Micka in njena hči Magda, zraven pa sta prišla še loška fantiča, z desne Franc Komidar (Lončičev), Branko Mulec (Rajdkov) in dekle, Marjana Mulec (Rajdkova).
1948 Velike Bloke – Birma pri Mazijevih
Birma, ki jo podeljuje škof, je zakrament potrditve v veri, ki naj prejemniku utrdi milosti, ki jih je prejel pri krstu. Sovpadala naj bi z duhovno zrelostjo ob prehodu iz otroštva, n. pr. ob koncu osnovne šole. Birmanec sprejme tudi darove Svetega Duha: dar modrosti, umnosti, dar svėta, moči, vednosti, pobožnosti in strahu Božjega. Birmanca spremlja boter, ki naj bi v njegovem življenju imel vlogo njegovega duhovnega vodnika.
1975 Nova vas – Prvi Bloški teki
»Tebi, stari na pol pozabljeni bloški smučar, ki si nezavedno začel novo in svojevrstno poglavje človeškega udejstvovanja in omogočil pravo svetovno smučarsko gibanje, v spomin, v zahvalo za izjemno predstavitev Slovenije v svetu, v tvojo čast, bomo prirejali vsakoletne smučarske teke na Blokah.
Po sledovih tvojih smuči se bo ohranjala v bloški snežni belini skoraj umrla slava bloškega smučarja«.
1963 Begunje – V lazu
Potem, ko je garal pri odganjanju obadov in muh od vola, se je Slavko utrudil in zaslužil je malico, tako kot vsi ostali, ki so sodelovali pri spravilu sena.
1938 Selšček – Pobiranje krompirja na Vrhovšci
Krištof Kolumb je iz Amerike prinesel mnogo stvari. Poleg koruze, fižola, tobaka in sifilisa tudi krompir. Druge stvari so se hitro “prijele”, predvsem tobak in sifilis, medtem ko s krompirjem ni bilo tako. Kako so Evropejci do tedaj preživeli brez krompirja, si ne znam predstavljati, ker danes ne bi. Pruski kralj je pod grožnjo smrtne kazni zaukazal saditi in jesti krompir. In jo je tudi izvajal. Marija Terezija ni bila tako stroga. Je samo ukazala, ni pa morila.
1955 Velike Bloke – Na Malenskem jezu
Kraška polja in planote s svojimi ponikalnicami in majhno količino vode niso najbolj primerna za mlinarstvo. Zato so naši predniki mline gradili povsod, kjer so bile vsaj delno ugodne vodne razmere. Potok Bloščica izvira pri Runarskem in teče po zgornjem delu Bloške planote proti Sv. Trojici ter zbira vodo manjših potočkov. Pred Ostrožnikom v Kotu ostro zavije proti Velikim Blokam, kjer pod Liscem ponikne. Le ob večjem dežju teče po Bloškem polju proti Novi vasi in Fari, kjer končno ponikne. Ob Bloščici je bil nad Nemško vasjo Veselov mlin (po prvem lastniku) oz. Srnelov mlin (po drugem lastniku), v Velikih Blokah pa Malenski mlin in žaga ter Stebrov mlin in žaga.
1963 Begunje – Muhoborec
Vem, kaj Slavko dela. Predno si je mama omislila lastno kmetijo, je vsako leto med počitnicami vzela dopust in šla k našim dol. Je rekla, da gre domov. Tam je svojim sestram in še vsem ostalim, ki so jo vprašali ali pa tudi ne, pomagala delati na njivah, ker se je v tistih časih, ko je ta slika nastala in še kasneje, še vse delalo na roke. Mami je bilo delo na kmetiji hobi. Tudi jaz sem šla rada z njo, ker so mi tam “vse v rit vtaknili”. Ata je imel pa cel mesec mir.
1939 Rakek – Demšarjevi mesarji
Neplaniran počitek med delom ali le poziranje? Firtohi so čisti, kar lahko pomeni le, da z delom še niso pričeli.
1952 Rakov Škocjan – Lovci
Ena taka, lovsko gasilska slika v Rakovem Škocjanu. Lovski klub Srnjak je nastal leta 1921 in je imel dvajset članov. Po vojni se je organiziral kot Lovska družina Rakek. Z lastnim trudom in delom so postavili zidan lovski dom v Škocjanu, zidano lovsko kočo na Prangerju, leseno lovsko kočo na Korenini v Unških talih, leseno lovsko kočo na Šimščevem lazu nad Ivanjim selom, zbiralnico in hladilnico za divjad kot prizidek unškega gasilskega doma, štiri velika krmišča za divjad, visoko zaprto prežo ob mrhovišču za medvede, preko dvajset visokih prež za opazovanje divjadi po vsem lovišču, dve avtomatski krmilnici za koruzo v zrnju, mnogo solnic in lizakov soli.
Vojašnica R.g.F. Rakov Škocjan
S podpisom Rapalske pogodbe, 12. novembra 1920, sta Kraljevina Italija ter Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev soglasno določili meje med državama kot tudi suverenost obeh držav.
Na italijanski strani je izrazito vidna močna potreba po utrditvi nove vzhodne meje na ozemlju brez nadzornega in obrambnega sistema, in za katerega je značilno posebej sovražno naravno okolje: na severnem delu državne meje prevladuje gorat teren, ki krepko presega 2000 metrov, proti jugu v okolici Planine je najti močvirnata območja, proti Snežniku pa široke gozdnate površine.
Stare slike 