1953 Cerknica – Jernej Lovko (Dragarjev Nejc)
1970 Rakov Škocjan – Novi projekti
Slovenski jamarji so leta 1965 izbrali Rakov Škocjan za prireditev Mednarodnega speleološkega kongresa. Podjetje Škocjan, ki je tedaj upravljalo Hotel v Škocjanu, je za goste organiziralo samopostrežbo hrane v naravi pred Hotelom. Izbor hrane in kosilo je, s pomočjo štirih kuharjev, pripravil priznani kuharski mojster, pokojni Ivan Ivačič. Takšnega načina odlične postrežbe v naravi speleologi še niso doživeli.
1979 Postojna – Maturantski ples
1943 Lama dei Peligni – V konfinaciji
Predstavitev knjige
V cerkniški Knjižnici Jožeta Udoviča je bila 2. 12. 2016 predstavitev knjige Pretekla in današnja govorica Steinbergovih likovih del. Avtorji knjige so predstavili, kako je knjiga nastajala.
Sodelovali smo tudi sodelavci Stareslike, ki smo na enak način, kot predstavljamo fotografije na strani Stareslike, opisali Steinbergovo sliko Ribolov na Cerkniškem jezeru, ki je nastala leta 1714.
Knjiga je na voljo v Knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici. V knjižnici je na ogled razstava izrezov in povečav posameznih zgodb, ki so upodobljene na Steinbergovi sliki.
1960 Velike Bloke – Severna stran Bloškega mostu
1986 Rakek – Klobase
Na sliki sta Janez Gregorič, vaški mesar in moj ata, Janez Milavec. Klobase so delali pri Smodilovih. Spomnim se, da so ata prišli poklicat, če gre pomagat, ker je padla menda tudi ena divja žival pa je bilo mase za klobase veliko. Saj ata se ni bogved kaj spoznal na delanje klobas, tudi na igranje harmonike ne. Je pa pomagal pit in neumnosti govorit’, da so se lahko zabavali.
1955 Rakek – Obstojnost barve na železnici
Ko je bila prva vožnja po železnici s parno lokomotivo leta 1825 na relaciji Stocton–Darlington v Angliji, so v Avstriji hitro uvideli pomen novega prometnega sredstva in se že leta 1829 začeli pripravljati na gradnjo železniških prog v državi. Za povezavo med Dunajem in Trstom, imenovano Južna železnica, so se odločili leta 1838, graditi so jo začeli nekaj let kasneje, skozi Ljubljano, naše kraje in do Trsta pa je prišla leta 1857. Pričakovanja, da bo krajem ob progi prinesla pospešeno industrializacijo, se v glavnem niso uresničila, saj je proga imela predvsem tranzitno funkcijo, dotlej cvetoča Planina pa je zamrla. A prav za naše kraje pa je pomenila velikansko spremembo, ker je omogočila razmah furmanstva, ki je temeljilo na prodaji lesa iz notranjskih in bližnjih hrvaških gozdov. Z Rapalsko mejo (1920 – 1943) je proga dober kilometer od železniške postaje na Rakeku proti Postojni prešla v Kraljevino Italijo, Rakek pa je tako po naključju za dobri dve desetletji postal živahna mejna postaja.








