1920 Lož – Frančiška in Anton Drobnič
To sta Frančiška in Anton Drobnič, stara starša gospe Julijane Bravec iz Loža po mamini strani. Živela sta v Ložu in se v veliki meri preživljala s kmetovanjem in gozdom, a mož je bil predvsem “kožar”, to je strojilec kož, kar je starodaven in zelo tipičen loški poklic, ki je sčasoma v ljudskem govoru postal kar sinonim za Ložana.
Mama Frančiška, ki se je prej pisala Škrbec, je bila doma iz Topola na Blokah. Po njeni smrti se je oče poročil drugič in skupaj imel dve hčeri in šest sinov, od katerih jih je šlo pet v Ameriko. Samo Feliks je ostal doma, čeprav je bil tudi on nekaj časa v Avstraliji. Med drugo svetovno vojno pa je bil doma in to je bilo usodno: 1. avgusta 1942 ob požigu Loža so Italijani pobrali vse moške in z njimi tudi Feliksa Drobniča in jih ustrelili, osem pri mostecu ob cesti v Stari trg, večino pa na Ulaki, skupaj z vrhniškimi možmi. Oče Anton Drobnič tega ni doživel, saj je umrl leta 1937 ali 1938.
O sliki ne vemo ne kdo ne kdaj, ne kje jo je posnel, še manj ob kakšni priložnosti. Na zadnji strani sta napisani imeni, na spodnjem robu je s čisto majhno pisavo natisnjena zagonetna besedica Satrap, na prostoru za morebitno znamko – kajti fotografija je oblikovana tako, da lahko služi tudi kot razglednica – pa je natisnjena glava nekakšnega Nebukadnezarja – bradat moški profil v starodobnem pokrivalu.
1941 Luckenwalde – Pobeg iz ujetništva v Berlinu
Na fotografiji je vojni ujetnik Marjan Lavrenčič, doma iz Planine pri Rakeku (prvotno Marijan, kasneje Marjan).
Fotografija je nastala najverjetneje v nemškem ujetniškem taborišču Stalag (Stammlager) III A, pri kraju Luckenwalde južno od Berlina.
Na sebi ima uniformo vojske Kraljevine Jugoslavije, v kateri so ga zajeli Nemci.
Cerknica 1970/71 – 5. a razred
V številčno povečanem 5. a razredu smo se slikali pred glavnim vhodom v šolo z našo razredničarko Cvetko Levec, učiteljico slovenskega jezika.
1965 Pula – Moški pevski zbor DPD Svoboda na izletu
Te slike sem se zelo razveselila, ker me spominja na največje glasbene zvezde mojega zgodnjega otroštva. Moški pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Starega trga je v petdesetih letih nastopal na vseh prireditvah v Loški dolini in njihovo petje je bilo nesporno vrhunec in najlepše doživetje vsakega prazničnega dogodka in to ne le zame, ki sem bila še smrkljica na materinih kolenih v natrpani starotrški kinodvorani. Ker smo le redko slišali radio ali videli film, smo si morali glasbo narediti sami, zato je bilo takole kultivirano petje moškega zbora res nekaj izrednega. Kako je to donelo, kako so bile to blagoglasne melodije! Še zdaj slišim solista, ko je zapel: “Jutri pa, na dan proščenja šopek tvoj si bom pripel, rad poznal, dekle, bi njega, ki mi šopek ta bo vzel!” In drugi so mu ubrano pripevali … Pojma nisem imela, kaj je to proščenje in zakaj si bo pripel šopek – ampak bilo je tako lepo!!
1962 Markovec – Janežičev mlin ali Renkoč maln?
Brez te fotografije bi bila zbirka posnetkov terenskega dela etnologov Slovenskega etnološkega muzeja v letu 1962 kar malo manj vredna: na njej je Janežičev mlin, po domače Renkoč maln v Markovcu, ki ga je posnela Fanči Šarf.
Gre namreč za domnevno najstarejšega od mnogih mlinov na Obrhu in to v njegovih zadnjih letih. V knjigi Janeza Kebeta Loška dolina z Babnim Poljem iz leta 1996 namreč najdemo na strani 475 navedbo, da je že leta 1606 v mlinu, ki je danes Renkoč, živel Jurij Ravšelj (Rambschell).
1963 Nova vas – Valeta z učiteljem Godcem
Pred vhodna vrata starega šolskega poslopja so se v juniju 1963 postavili učenci takratnega 8. razreda novovaške osnovne šole, s ključem na okrašenem pouštrčku in metlo, ki so jih namenili svojim naslednikom. Praznično oblečeni so medse vzeli razrednika Ivana Godca, ki je krajši čas s svojo družino preživel v Novi vasi.
1954 Stari trg – Na Farovškem vrtu
Sejem ali živinorejska razstava v Starem trgu. Zadaj na hribu je Loški grad in pod njim na samem Mercinova hiša. Danes je tam vse čez in čez pozidano. Mislim, da je slika nastala na Farovškem vrtu, ki je zdaj prav tako pozidan. Vidi se glavna cesta iz Starega trga v Lož in pravokotno nanjo potka, ki gre z Mandrg čez Brežiček na pot pod Malim vrhkom. Čisto na levi v sredini je mogoče slutiti Brežiček, ki se je razlil po travniku.
1951 Rakek – Vengustovi
Na domačem vrtu, polnem sadnih dreves, je pozirala fotografu razširjena družina Vengust.
1943 Pudob – Po vrnitvi iz taborišča
Na sliki je požgana stavba nekdanjega pudobskega gasilskega doma, imenovanega “šprukavnca”, kjer je bilo med vojno nastanjeno poveljstvo belogardistične postojanke. Stavba je bila prvotno namenjena dvorazredni šoli, ko pa je bila odprta nova šola v Iga vasi, je bilo tu stanovanje za učitelja in gasilski dom. Stala je na južni strani Pudoba, desno ob cesti v Iga vas. Uničili so jo partizani 14. septembra 1943. Spredaj je še videti bunker, ograje iz bodeče žice, ki je obdajala Pudob, pa na tej sliki ni. Tukaj je nekaj časa bival pesnik France Balantič, ki se je ob partizanskem napadu skupaj s svojimi nadrejenimi zgodaj zjutraj v megli umaknil čez Obrh in v Javornike ter na Rakek.
Cerknica 1969/70 – 4. a razred
Učenci 4. a razreda smo se slikali na običajnem mestu pred šolo. Z nami je na levi strani slikana razredničarka Vika Tornič, na desni strani pa blesti naša Metka. Slikanih je 14 deklet in 13 fantov.
Stare slike 