Skip to content

1933 Cerknica – Cibavi na Veliki gasi

24. 02. 2012

Cibove smo že srečali. Pravzaprav se reče Cibavə. Domače ime izvira od priimka prvega znanega gospodarja iz  leta 1630, Jurija Cibe (nem. Ziba).

  • Obstaja določena  nejasnost glede domačega imena, kajti ustni viri od nekdaj govorijo o Cibavəh, medtem ko podatki slovenskega rodoslovnega društva  navajajo domače ime  Cibkavə. Najverjetneje pa je med obojimi nekoč obstajala sorodstvena povezava.

Na sliki je del Cibave družine. Oče Gregor se je zadaj postavil med sinova Jožeta (levo) in Janeza (desno), ki je prišel na obisk od vojakov. Spredaj sedi sin Alojz z ženo Ivanko, med njima  stoji  njun sin Janko. Gregor je bil tedaj že vdovec,  žena Neža je bila pokojna.  Starejša sinova Tone in France sta  odšla v Ameriko, najmlajši trije, Lojz, Jože in Janez pa so tedaj še živeli  doma.

____________________________________________________________

Gregor Vidrih – Cibov je bil poročen z Nežo Vidmar – Runčevo.  Kot večina Cerkničanov, nista imela prav lagodnega življenja. Od šestih sinov jima je eden je umrl še kot otrok, starejšima dvema pa je dom postala tujina,  ker jima zaslužek od tolčenja kamna na Kamni gorici ni omogočal dostojnega življenja.

Kmalu po poroki, leta 1898, sta se Gregor in Neža  podala v Brazilijo, kjer je po ukinitvi suženjstva  primanjkovalo delovne sile.  Delo na plantažah kave  je bilo težko in nevarno, saj so domorodci napadali tuje delavce, ki so jim odžirali delo. V  težkih delovnih  razmerah je Neža od zore do mraka plela na neskončno velikih poljih,  Gregor pa je na konju opravljal obhode in delavke varoval pred vandali.  Po nekaj letih se je družina vrnila domov.

Čez čas je Gregorja  zvabila še Amerika, a se je vedno vračal na ljubljeno rodno grudo.

____________________________________________________________

  • Jože se je šel učit za kovača v Omaharjevo kovačijo pri cerkvi, vendar je uk kmalu opustil, ker ga je zanimalo vse kaj drugega kot kovaška dela. Veljal je za velikega pravičnika, zato je šel za orožnika. Slikan je v svečani orožniški uniformi. Po vojni je naredil gozdarsko šolo in do upokojitve delal v tem poklicu. Živel je v gozdarskem bloku, na mestu nekdanje kaplanije.
  • Ko so oče videli, da Jožetu ni do kmečkega dela, so mu nekega dne potisnili ruzak v roke in ga poslali v svet, rekoč: “Greš do Žumra, tam pa lahko kreneš levo ali desno.”  Torej po Veliki gasi navzdol do glavnega  križišča med Veliko gaso in Novo cesto, od koder so vodile poti na vse štiri strani neba.
  • Oče Gregor so bili pravi Notranjc,  precej robustnega značaja, a zelo privrženi svoji družini. V želji po izboljšanju ekonomskega položaja so se lotevali  tudi tveganih – kontrabantarskih poslov. Prav gotovo je bil kateri od njih dogovorjen v Žumrovi gostilni.  Včasih je kšeft uspel, drugič spet ne in je šel po zlu precejšen del premoženja.
  • Vojna je družini zadala strašne rane. Oče so umrli pod tujo streho, kmalu po vojni. Pravijo, da od žalosti.

 

  • Janez je hodil v oficirsko šolo v Skopju.  Oče  so ravno prodali kravo, ko je iz Makedonije prispelo Janezovo pismo, da potrebuje sabljo. Tako je šel denar od kravice za Janezovo sabljo.
  • Na ovratniku Janezove uniforme je upodobljena lira, saj se je Janez poklicno posvetil glasbi.
  • Po vojni je Janez vzel očeta k sebi v Ljubljano. A mesto ni bilo za Gregorja. Izkoristili so prvo priliko in z se vlakom podali domov. V svoji neučakanosti so  z vlaka izstopili eno postajo prezgodaj, pa so jo kar peš mahnili iz Logatca v Cerknico.

 

  • Oblečen v srajčko in kratke hlače (najbrž izraz kratkohlačnik izvira prav iz takšne otroške podobe), postrižen na kahlo, v roki drži nekaj okroglega,  nezaupljivo se stiska k staršem.
  • Dveletni Janko je fotografu namenil mrk pogled izpod čela. Morda je užaljen, ker glavna pozornost ni namenjena njemu, ampak stricema. Kljub resnemu otroškemu pogledu je Janko zrasel v veseljaka in, tako pravijo, živo legendo. (glej prispevke 1, 2,  345)
  • Ivanka je bila Ipavča,  iz ene najstarejših tukajšnjih rodbin, ki se omenja že davnega 1575. Ni ji bilo lahko, ko se je pretežno ženske družine omožila v hišo samih moških.
  • Njenih dobrih del ni mogoče našteti. Klicali smo jo zlata mama, ker je imela zlato srce in zlate roke. Bila je delavna, razgledana, strpna in prijazna. Njena beseda je bila vedno tehtna.  Rada je pripovedovala o Cerknici in njenih ljudeh, a žal sem takrat sedela na ušesih. (glej prispevke 6, 78).
  • Kadar je kmečko delo počivalo, je neprestano pletla nogavice iz domače ovčje volne. Ko je vsak sorodnik prišel že večkrat na vrsto, smo jo nagovarjali, naj se ne matra toliko s štrikanjem. “Moram, da vas ne bo zeblo v noge, ko me ne bo več”, je odgovarjala. In res, po skoraj dveh desetletjih, odkar je ni več,  smo vsi njeni pozimi še vedno toplo obuti.

 

  • Dedka Lojza sem poznala pretežno iz babičinih pripovedi, saj se je ohranilo le malo njegovih slik. S pomočjo Starihslik pa ga na novo spoznavam, saj je bil zelo družaben in družbeno aktiven. (glej prispevke 9, 10, 1112).
  • Lojz je bil med tistimi Cerkničani, ki so jih leta 1942 Italijani  zaprli  v sodnijske zapore, prav nasproti domače hiše. Od tam je žal odšel na pot brez vrnitve.
Cibove je pogosto slikal sosed, fotograf Anton Jerina, a po papirju sodeč  je avtor najverjetneje fotograf Josip Šega iz Grahovega.

Slovarček:

  • odžirali: jemali
  • ruzak: nahrbtnik
  • kšeft: posel
  • mahnil: namenil
  • postrižen na kahlo: oblika frizure, na okroglo, kot bi lase porezali ob robu nočne posode, poveznjene na glavo
  • sedeti na ušesih: slabo poslušati
  • matrati s štrikanjem: truditi se s pletenjem
  • kratkohlačnik: kdor nosi kratke hlače

____________________________________________________________

Viri:

  • Janez Vidrih
  • Lojzka Žnidaršič, roj. Vidrih
  • Igor Vidrih
  • lastni
  • Janez Kebe: Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011, str.  257, 290

Kraj: Cerknica
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Vidrih
Skenirano: 25. 9. 2010
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: